Franja

Zadetki iskanja

  • necessārius 3 (necesse; necessarium ait esse Opillus Aurelius, in quo non sit cessandum, aut sine quo vivi non possit: aut sine quo non bene vivatur: aut quod non possit prohibere, quin fiat Fest., P. F.)

    1. ne(iz)ogiben, neizbežen, neogiben, neobhoden, nujen, nepogrešljiv, potreben, ne(iz)ogibno (nujno) potreben: leges Ci., rogationes Ci. prisiljeni, po sili razmer, necessariam mortem exspectare Ci. neizogibno = naravno smrt, id, quod imperatur, necessarium, illud, quod permittitur, voluntarium est Ci., necessariis rebus imperatis C. le najpotrebnejše; z ad: quae sint ad vivendum necessaria Ci., quorum etsi necessariae partes sunt ad ministerium Front.; z dat.: haec eloquendi praecepta cogitationi sunt necessaria Q.; z inf.: hoc quod est id necessarius perpeti Pl., nam quid est ineptius quam de dicendo dicere, cum ipsum dicere numquam sit non ineptum, nisi cum est necessarium? Ci., difficile est omnia persequi et non necessarium N. (non necessarium = nepotrebno), necessarium est admoneri et habere aliquem advocatum bonae mentis Sen. ph., quam (sc. rationem inveniendi) … penitus cognoscere ad summam scientiae necessarium est Q., loco castra ponere necessarium visum est L.; z dat. personae in inf.: est senatori necessarium nosse rem publicam Ci., haec necessarium fuit praeloqui dicturo de tonitru Sen. ph.; z ACI: Plin., necessarium esse existimavit de repentino adventu Caesaris Pompeium fieri certiorem C.; redko z ut: nam ut dilucide probabiliterque narremus necessarium est Ci.; evfem.: necessariae partes G. spolovila. Poznejši komp. necessārior -ius: necessarior medela, sententia Tert., necessarius aliquid afferre Tert., membra corporis necessariora Ambr. Adv.
    a) necessāriē α) ne(iz)ogibno, prisil(je)no, v sili, po sili: n. comparato cibo Val. Max. β) neovrgljivo, neizpodbitno: n. demonstrantur ea, quae aliter ac dicuntur nec fieri nec probari possunt Ci., argumentatio videtur esse inventum aliquo ex genere rem aliquam aut probabiliter ostendens aut necessarie demonstrans Ci.
    b) adv. abl. sg. n. necessāriō po ne(iz)ogibni potrebi, po sili, ne(iz)ogibno, prisil(je)no: Corn., Q., multa mihi n. praetermittenda sunt Ci., quod invitus ac n. facio Ci., quibuscum vivo n. Ci. ep. sem prisiljen živeti, n. copias eduxerunt C., n. copias parare S., coactus n. Ter., C. ali coactus ac n. Ci. proti svoji volji, nerad. Subst.
    a) necessāriī -ōrum, m glavni udeleženci: quasi aliquis ex necessariis quaestioni adesset Suet.
    b) necessāria -ōrum, n α) potrebno, potrebne stvari, potrebščine: ut anteponantur … necessaria non necessariis Ci. β) telesne, življenjske potrebe, živila, živež: ut quum diu necessaria defuerunt Cels., idem pecora secunda aqua demisit, quae excepta sustentaverunt necessariorum inopiam Front., uti … sua necessaria post illius (sc. Marii) honorem ducerent S., iamque nox adpetebat, cum Persae more solito armis positis ad necessaria ex proximo vico ferenda discurrunt Cu.

    2. nujen, (pri)silen: casus Ci., res Ci., C. nujnost, nuja, sila, (pri)sila okoliščin, quod mihi maxime necessarium Ci. kar mi je najbolj pri srcu, tempus Ci., tam necessario tempore C. v tako silnem (hudem) položaju, maxime necessario tempore C. v največji sili (nevarnosti), ea, quae aliter ac dicuntur nec fieri nec probari possunt Ci.

    3. (po rodu, zaščitništvu, patronatu, prijateljstvu, poslih ali po kakem drugem odnosu) tesno povezan s kom, torej soroden, blizu, v rodu s kom, spoprijateljen: Dig., pepercit homini amico et necessario Ci. prijatelju in sorodniku, mortem hominis necessarii graviter fero Matius in Ci. ep. prijatelja, prijateljevo, rex tot hominum salute tam sibi necessariorum magnopere gavisus N. tako bližnjega sorodstva, n. heres Icti. dedič po rojstvu. Od tod subst. necessārius -iī, m sorodnik, rojak, prijatelj, necessāria -ae, f sorodnica, rojakinja, prijateljica: meus familiaris ac necessarius Ci., necessarii et consanguinei Haeduorum C., virgo Vestalis huius propinqua et necessaria Ci.; prim.: necessarii, qui ob ius affinitatis familiaritatisne coniuncti sunt Gell., necessarii dicuntur cognati aut affines, in quos necessaria officia conferuntur P. F.; pl. necessāriī -ōrum, m svojci, tudi klienti, varovanci, stranke, zaščitniki, patroni: C., Bocchus ex omni copia necessariorum quinque delegit S. varovancev, n. provinciae Ci. zaščitniki.

    4. metaf. (o rečeh) v stiku, v tesni zvezi, povezan s čim: restat locus huic disputationi vel maxime necessarius de amicitia Ci.
  • parent, e [parɑ̃, t] adjectif soroden; masculin, féminin sorodnik, -ica; pluriel starši; predniki

    parents par alliance sorodniki po svaštvu
    parents spirituels boter in botra
    nos premiers parents Adam in Eva
    le français est parent de l'italien francoščina je sorodna z italijanščino
    proches parents, parent éloignés bližnji, daljni sorodniki
    traiter quelqu'un en parent pauvre s kom ne ravnati tako kot z drugimi, zapostavljati koga, mačehovsko ravnati s kom
  • parēnte m, f

    1. sorodnik, sorodnica:
    parenti stretti ožji sorodniki, ožje sorodstvo

    2. knjižno roditelj

    3. pren. sorodna, podobna stvar:
    l'appetito è parente della fame tek je soroden, je blizu lakoti
  • parentela ženski spol sorodstvo, sorodnik
  • propinquus (tudi propincus) 3, adv. (iz prope kakor longinquus iz longe)

    1. krajevno bližnji, sosednji, soseden, okoliški, okolišen, okolišnji, mejen, meječ (s čim, na koga, na kaj); abs.: arva L., provincia, praedium Ci., propinqui urbis montes N., sol H., exsilium paulo propinquius O., propinquus tumultus N. v bližini, nullus propinquus metus L. (nobena nevarnost =) varnost v bližini, propinque adesse Pl., colles duo propinqui inter se S. dva sosednja (si) griča; z dat.: domus foro propinqua S., loca flumini propinqua S., propinquus cubiculo hortus L.; z abl.: litora Italiā propinqua S. fr.; subst. n. (n. sg. le s praep.): in propinquo esse L. v bližini (blizu) biti, ex propinquo cernere L., cognoscere L. ali instare S. fr. v bližini (blizu), zbliza, od blizu; pl.: oppido propinqua S. mestna okolica, obmestje, per omnia propinqua Amm. po vseh bližnjih krajih.

    2. metaf.
    a) (po času) bližnji, bližajoč se, skorajšnji: mors, reditus Ci., spes Capuae potiundae L., propinquā vesperā T. ko se je bližal večer.
    b) podoben, sličen: Gell. idr., quae propinqua videntur et finitima Ci., (sc. motus) finitimi et propinqui his … animi perturbationibus Ci., propinquiora genere inter se verba Varr.
    c) (po rodu) bližnji, v bližnjem sorodstvu, soroden: Suet. idr., cognatio Ci., N., cognationes L., consanguinitate propinquus V. istokrven, krvni sorodnik, tibi genere propinqui S., propinquus principi sanguis T.; pesn.: bella propinqua O. s sorodniki; subst. propinquus -ī, m sorodnik: L., H., Suet. idr., fratre meo atque eodem propinquo suo interfecto S., regis propinqui N., tot propinqui Ci.; propinqua -ae, f sorodnica: virgo Vestalis, huius propinqua Ci., propinquas suas nuptum collocare C., maior aliqua natu propinqua T. (Dial.); occ. propinqui = boljši prijatelji: in longinquos, in propinquos … irruebat Ci.
  • prōssimo

    A) agg.

    1. blizu, bližnji:
    il giardino è prossimo alla casa vrt je blizu hiše
    essere prossimo a partire odhajati na pot, pripravljati se na odhod
    parente prossimo bližnji sorodnik

    2. najbližji, prihodnji, naslednji:
    l'anno prossimo prihodnje leto

    B) m

    1. bližnji:
    ama il tuo prossimo come te stesso ljubi bližnjega kakor samega sebe

    2. ljudje, drugi:
    parlare male del prossimo opravljati druge

    3. redko sorodnik
  • relation [riléišən] samostalnik
    poročilo; pripoved(ovanje)
    pravno prijava, prijavno gradivo, referat; zveza, (logični, vzročni) odnos, odnošaj (between med)
    razmerje, relacija; sorodnost, sorodstvo; sorodnik, -ica

    in relation to gledé, kar se tiče, v zvezi z
    relations of production proizvodni odnosi
    a faithful relation of all that happened verno poročilo o vsem, kar se je zgodilo
    a near (distant) relation bližnji (daljni) sorodnik
    public relation officer oseba, ki vzdržuje stik med svojo ustanovo in javnostjo in si prizadeva ustvariti ugodno mnenje o svoji ustanovi
    what relation is he to you? v kakšnem sorodstvu je on z vami?
    he is no relation of mine on ni v sorodu z menoj
    to be out of (all) relation, to bear no relation to nobene zveze ne imeti z
    to enter into relations with stopiti v zveze z
    to entertain (to maintain) commercial (friendly) relations with vzdrževati trgovinske (prijateljske) zveze z
    to have relation to biti v zvezi z
    pravno to have relation to June 1st nanašati se na 1. junij, biti veljaven od (preteklega) 1. junija
  • relative1 [rélətiv] samostalnik
    sorodnik, -ica
    slovnica oziralni zaimek

    a poor relative reven sorodnik
    he is a relative of mine on je (neki) moj sorodnik, v sorodstvu sem z njim
  • rȍđāk m
    1. sorodnik
    2. sorodnik po materi, bratranec, sin materinega brata ali sestre
  • rudă -e f sorodnik
  • sib [sib]

    1. pridevnik
    soroden (to z)
    ozko povezan

    2. samostalnik
    (redko) sorodnik; sorodstvo
  • srȍdnīk m sorodnik
  • srȍdstvenīk s sorodnik
  • Verwandte1, der, (ein -r, -n, -n) sorodnik
  • близкий blizek, bližnji; ki je srcu blizu, prijatelj, sorodnik
  • ро́дич ч., soródnik -a m.
  • родственник m sorodnik
  • сват m oče zeta ali snahe, sorodnik (po svaštvu); ženitveni posredovalec
  • свойственник m sorodnik (po svaštvu)
  • сородич m (zast.) rojak, sorodnik