Franja

Phoebus [fí:bəs] samostalnik
Febus, Apolon
poetično sonce

Phoebus -ī, m (Φοῖβος Č isti, Žareči) Fójb, bogoslužno ime in pesn. pridevek Apolona kot boga sonca: Phoebus Apollo V. ali samo Phoebus O., H., Pr.; pesn. meton. sonce: fugat astra Phoebus H., Phoebi orbis O., repercusso Phoebo O. v sončnem odsevu; od tod = stran sveta: sub utroque Phoebo (sc. oriente et occidente) O. na vzhodu in zahodu. — Od tod

1. subst. Phoebas -adis, f (Φοιβάς) Fójbova svečenica, prerokinja, zamaknjenka, navdušenka: O.

2. adj. Phoebēïus ali Phoebēus 3 (Φοιβήϊος, Φοιβεῖος) Fójbov, Apólonov: ales O. vran, ictus O. žarek sonca, lampas V. sonce, ars O. zdravilstvo, iuvenis (= Aesculapius) O., anguis O. Eskulapova (Asklepijeva) kača, črnica, virgo O. = Daphne; pesn. meton. = lovorov (lovorjev) venec: V.

3. Phoebigena -ae, m (Phoebus in genere = gīgnere, Φοιβογένης) Fójbov sin (= Aesculapius): V.

soáre sóri m sonce

sol moški spol sonce, sončni sij; bikoborba sončna stran (v areni); sončni tolar (= španski duro, 5 peset)

sol naciente vzhajajoče sonce, sončni vzhod
día de sol sončen dan
entrada de sol (bikob) vstopnica za sončno stran v areni
rayo del sol sončni žarek
reloj de sol sončna ura
salida (puesta) del sol sončni vzhod (zahod)
tostado del sol ogorel od sonca
a pleno sol v polnem soncu
con sol podnevi
de sol a sol, de sol a sombra od jutra do večera
coger el sol sončarico dobiti
hace sol sonce sije
tomar el sol, exponerse al sol sončiti se
el sol se deja caer zelo pripeka
no dejar a sol ni a sombra a uno komu vedno za petami biti, ne ga pustiti pri miru
al ponerse el sol ob sončnem zahodu
antes de salir el sol pred sončnim vzhodom
dos ojos como dos soles (fig) par čudovito lepih oči

sōl, sōlis, m (iz *sāu̯ōl; indoev. *séHu̯l̥-, gen. *sH(u)u̯én-s; prim. gr. (at.) ἥλιος, pesn. (homersko) ἠέλιος, dor. ἄλιος in ἀέλιος sonce, σέλας blesk, σελήνη, dor. σελάνα, eol. (lezboško) σελάννα [iz *σελασνα] luna, ἔλη, εἵλη, εἴλη (at.) sončna svetloba, sončna toplota, ἑλάνη bakla, ἁλέα sončna toplota, sl. sonce, starejše solnce = lit. sáulė = let. saũle, got. sauil, skr. svàr, súvar, sū́rya- sonce = got. sunna, stvnem. sunno, sunna = nem. Sonne = ang. sun)

1. sonce: Val. Fl., Stat. idr., mediam fere regionem sol obtinet, dux et princeps et moderator luminum reliquorum, mens mundi et temperatio Ci., solis ignis Ci., solis radii Cu., radiantia lumina solis O., ortus solis S., ab sole orto L., sol veniens H. vzhajajoče sonce, sončni vzhod, sole novo V. ali primo sole Iuv. ob sončnem vzhodu, sole medio Ph. opoldne, sole alto Sen. ph. ali sole magno Gell. ko je sonce že visoko, sol praecipitans Ci. ali occiduus O. v zaton idoče, zahajajoče sonce, sončni zahod, solis occasus C., L., sol oriens et occidens Ci., a primo ad ultimum solem Amm. od vzhajajočega do zahajajočega sonca = od sončnega vzhoda do zahoda, od jutra do večera, supremo sole H. ob sončnem zahodu, pod sončni zahod, pod večer, sol uterque Plin., Cl. sončni vzhod in zahod, duos soles visos L., Sen. ph., Plin., sol mihi excidisse e mundo videtur Ci. prej bi mislil, da se je nebo udrlo, alter sol Amm. (o mesecu), frater solis et lunae Amm. (o perzijskem kralju); preg.: nondum omnium dierum sol occidit L. še bo nastopil jutri dan, solis luce videatur clarius Ci. ali sole ipso est clarius Arn. jasnejše kot sončna luč, jasnejše kot sonce; meton.: hic mutat merces surgente a sole ad eum, quo vespertina tepet regio H. od vzhoda do zahoda.

2. pooseb. Sōl, Sōlis, m Sól = Sónce, sončni bog, grški Ἥλιος, sin Hiperiona in Teje (Thea), brat Lune in Avrore, oče Faetonta, Pazifa(j)e, Kirke idr., pozneje poistoveten z Apolonom (= gr. Φοῖβος): Pl., Varr., Fl. idr., Solem deum esse Lunamque, quorum alterum Apollinem Graeci, alterum Dianam putant Ci., currus, regia Solis O., filia Solis (= Pasiphaë) O.; o bogu sonca pri Germanih: deorum numero ducunt Solem et Lunam C.; o bogu sonca pri Perzijcih: Solem et Mithrem sacrumque et aeternum invocans ignem Cu., Soli victimis caesis milites … docuit Cu.; gen. Solis sončnega boga, sončni
a) pri zemljepisnih imenih, npr. pronunturium Solis (v Afriki) Plin., fons Solis (v Marmariki) Cu., Mel., Solis oppidum ali urbs (= Heliopolis) Plin., Solis insula (ob gedrozijski obali) Plin., Mel., Solis ostia (v Indiji) Mel.
b) Solis gemma Plin. sončni dragulj, nam neznan dragulj.

3. meton.
a) sonce = sončna svetloba (luč), sončni sij (soj), sončna toplota (gorkota, vročina): Ter. idr., Diogenes Alexandro: Nunc quidem paululum, inquit, a sole Ci., ambulare in sole Ci., sol nimius O., sole tepescere nullo O., repercussum sole lumen V., ponere in sole Col., in solem proferre Plin., in sole curatio haec fiat Plin., patiens pulveris atque solis H., seu sol seu imber esset Suet., Libyco sole perusta coma Pr., violento sole torreri Iust. (o Afriki); pl. soles = sončni žarki, sončna pripeka, žgoča sončna vročina: soles nocent capiti Tib., solibus aptus H., glaebasque iacentīs … coquat maturis solibus aetas V., solibus assiduis perusta Lucr., perusta solibus uxor H., assiduis solibus usta arista O., altis solibus obruta hiems Stat., specularia puros admittunt soles Mart., illa quidem … praecipi quis ferat, vitandus soles atque ventos … ? Q.; preg. o delovanju „na soncu“ = v javnosti (naspr. umbra delovanje „v senci“ = ne javno, le v zabavo, za kratkočasje): procedere in solem et pulverem Ci. nastopiti (nastopati) na prašnem, sončnem borišču = javno, doctrinam in solem atque in pulverem producere Ci. = javno (očitno) kazati, prinesti v javnost, cedat forum castris, stilus gladio, umbra (= iurisprudentia) soli (= sončnemu bojišču) Ci.
b) sončen (sončnat) kraj: unam … tecum apricationem in illo Lucretino tuo sole malim Ci. ep., pro isto esse sole Ci. ep.
c) dan: o sol pulcher H., huncine solem tam nigrum surrexe mihi H., sole perfecto Stat. konec dneva, ob koncu dneva, tris … soles erramus pelago, totidem sine sidere noctes V., bis senos soles emensi Sil., illis solibus Lucr., soles hiberni O., soles arti Stat. kratki dnevi, dulces soles mihi surguunt Val. Fl., longis consumere soles cum aliquo Pers.; occ. sončni dan: si numeres anno soles et nubila toto O.

4. metaf. sonce, zvezda = izreden mož, odličnik: P. Africanus sol alter Ci., solem Asiae Brutum appellat H.

sole m

1. astr. sonce:
eclissi di sole sončni mrk
i raggi del sole sončni žarki
al levar, al calar del sole ob sončnem vzhodu, ob sončnem zatonu

2. ekst. sonce, sončna luč, sončna svetloba:
sole debole, splendente medlo, bleščeče sonce
occhiali da sole sončna očala
ombrello da sole sončnik, senčnik
orologio a sole sončna ura
alla luce del sole pren. odkrito, javno
essere chiaro come il sole biti jasno kot beli dan
prendere il sole sončiti se

3. sonce (v izrazih za označevanje italijanskega juga):
autostrada del sole sončna avtocesta
treno del sole sončni vlak

4. pren. sonce (kot simbol lepote, moči, sijaja):
essere bello come il sole biti lep kot sonce
Re Sole hist. Sončni kralj (Ludvik XIV.)

5. pren. sonce, ideal:
il sole della libertà sonce svobode

6.
soli pl. pren. pesn. oči (ljubljene ženske)
PREGOVORI: dove entra il sole non entra il medico preg. kamor pride sonce, ne pride zdravnik

soleil [sɔlɛj] masculin sonce; sončna luč; botanique sončnica; religion monštranca

au soleil na soncu
sous le soleil pod soncem, na zemlji
au coucher, au lever du soleil ob sončnemi vzhodu, zahodu
bain masculin de soleil sončna kopel
robe féminin bain de soleil poletna obleka, ki pušča roké in hrbet gole
coup masculin de soleil sončarica
soleil artificiel umetno višinsko sonce
le soleil levant, couchant vzhajajoče, zahajajoče sonce
lunettes féminin pluriel de soleil sončna očala
le Roi-Soleil Ludvik XIV.
il fait (du) soleil sonce sije
il fait grand soleil svetel, zelo sončen dan je
avoir des biens au soleil biti lastnik zemljišča, hiš
le soleil commence à chauffer sonce začenja greti
se faire bronzer au soleil porjaveti na soncu
faire le grand soleil à la barre fixe napraviti veletočna drogu
le soleil se lève, se couche sonce vzhaja, zahaja
se lever avec le soleil zgodaj vstati
(familier) piquer un soleil močno zardeti
prendre du soleil sončiti se
le soleil brille pour tout le monde (proverbe) sonce sije za vse (ljudi)

Sonne, die, (-, -n) sonce, Astronomie Sonce (aufgehen vzhajati, untergehen zahajati, brennen pripekati); künstliche Sonne umetno sonce; gegen die Sonne proti soncu; in der Sonne liegen usw.: na soncu; unter der Sonne pod soncem; die Sonne steht hoch/niedrig sonce je visoko/nizko; sich die Sonne auf den Pelz brennen lassen greti se na soncu; Die Sonne bringt es an den Tag! Nič ni tako skrito, da ne bi postalo očito!

sun¹ [sʌn] samostalnik
(često moškega spola) sonce, sončna svetloba (sij, toplota)
poetično dan, leto
poetično sončni vzhod ali zahod
astronomija zvezda s sateliti
figurativno sijaj, sreča, blagostanje
cerkev sončna monštranca
(= sun burner) močan svečnik
pogovorno (sun stroke) sončarica

against the sun v smeri, ki je nasprotna premikanju kazalcev na uri
from sun to sun od sončnega vzhoda do sončnega zahoda, ves dan
in the sun na soncu
under the sun pod soncem, na zemlji
with the sun s soncem, ob svitanju; sledeč poti sonca; v smeri premikanja kazalcev na uri
the midnight sun polnočno sonce polarnih krajev
mock sun pasonce, jasna svetloba, ki se včasih vidi ob soncu
nothing new under the sun nič novega pod soncem
a place in the sun prostor (mesto) na soncu, figurativno ugoden položaj, ugodne razmere
the sun rises (sets, goes down) sonce vzhaja (zahaja)
his sun is set figurativno njegova zvezda je zašla, minili so časi njegove slave
to hail (to adore) the rising sun častiti vzhajajoče sonce, figurativno klanjati se novemu oblastniku
to have the sun in one's eyes, to have been in the sun sleng biti v rožicah, pijan
to hold a candle to the sun držati svečo soncu, figurativno odveč nekaj delati, opravljati nepotrebno in brezuspešno delo, nositi vodo v Savo
let not the sun go down upon your wrath tvoja jeza naj traja le en dan
make hay while the sun rises kuj železo, dokler je vroče
to rise with the sun zgodaj, s soncem vstati
to see the sun biti živ, živeti
to sit in the sun sedeti na soncu
to take the sun sončiti se, greti se na soncu, sprehajati se po soncu
to take (to shoot) the sun navtika meriti višino sonca nad obzorjem

sȗnce s sonce: ležati na -u, skloniti se sa -a umakniti se s sonca; to je jasno kao sunce; naći mjesto pod -em

Sûnce s astr. Sonce: pjege na Suncu

Titan [táitən]

1. samostalnik
mitologija Titan
poetično Sonce, Helios

titan figurativno titan, gigant, velikan (uma itd.); kemija titan

2. pridevnik
titanski, gigantski, velikanski

titan crane tehnično žerjav velikan

светило n svetilo, nebesno telo, zvezda; sonce;
научное светило luč učenosti, veliki učenjak

солнце n sonce;
до солнца pred sončnim vzhodom;
гордое солнце umetno višinsko sonce

Abendsonne, die, zahajajoče sonce, večerno sonce

anzwinkern jemanden mežikati (komu), die Sonne: mežikati v sonce

aprīcus 3

1. blagi sončni toploti izpostavljen, sončen, prisojen (naspr. opācus): hortus, loci Ci., aggere in aprico spatiari H., a. rura H., colles L., loca Col.; subst. aprīcum -ī, n sončen kraj, osoje (nav. v pl.): Plin.; pren. sončna svetloba: quidquid sub terra est, in apricum proferet aetas H. čas postavi na svetlo.

2. pren.
a) ki se sonči, ki ljubi sonce (pesn.): apricis statio gratissima mergis V., a. arbor O., apricos necte flores H., a. senes Pers.
b) veder, jasen: caeli status Col., mensis Col., apricissimus dies Col.; tudi = gorak, topel: aprici flatus Col. topli južni vetrovi, a. sol Ap., spiritus Amm.

āssus 3 (iz ārēre nam. *āsēre) posušen, suh, na suhem pripravljen = t.j. le z vročino. Od tod

1. kulin. suho (= le v lastnem soku, brez juhe ali omake) pečen, cmarjen: assa bubula Pl. pečena govedina, goveja pečenka, caro Varr., Cels., mergi assi H., res eadem magis alit iurulenta quam assa, magis assa quam frixa Cels.; subst. āssum -ī, n pečenka: ass. vitulinum Ci. telečja, assis miscere elixa H. pečene in kuhane jedi.

2. kopal. assus sol na suho (t.j. na nenamaziljeno kožo) pekoče sonce: pro isto asso sole... a te nitidum solem unctumque repetemus Ci. ep.; humor ass. Varr. le z vročino povzročena, assae sudationes Cels. suhe (potilne) kopeli, balnearia assa Ci. ep. priprave za suhe kopeli.

3. pren. suh, gol: vetula Iuv. ali nutrix Fr. „suha pestunja“ = tista, ki le varuje in vzreja, a ne doji, vox Varr. ap. Non., Asc. petje brez spremljave glasbil, tibiae Serv. piščali brez spremljave petja, lapides Serv. neobdelani; v istem pomenu najbrž tudi assa structura Vitr.

astrum -ī, n (gr. ἄστρον)

1. ozvezdje, zvezda: Pr., Mart., Lact., cognitio, cursus astrorum Ci., veris initium non ab aliquo astro notabant Ci. od vzhoda kakega ozvezdja, fugat astra Phoebus H., aliquem astris inferre O. ali aliquem in astris ponere Hyg. med zvezde postaviti; met. pl. astra = sonce: astra Thyestae abstulit (tudi inpulit) Lucan.; stanje (položaj) zvezd ob rojstvu: astrum natale H., utrumque nostrūm... consentit astrum H.

2. pesn. višina, nebo (večinoma hiperbolično): turrim... sub astra eductam tectis... convellimus V., rorantia vidimus astra V., mons ibi verticibus petit arduus astra duobus O.; pren.: tollere in astra Ci. ali ad astra Ci. ep., V. ali ad astra ferre V. ali educere in astra H. v zvezde kovati = silno poveličevati, slaviti, se efferre ad astra Sil., sic itur ad astra V. tako se doseže nesmrtnost, ex astris decidere Ci. ep. „z neba pasti“ = slavo izgubiti.

exorior -orīrī -ortus sum

1. vzdigniti se, vstati: omnes exorti L., exorti repente insidiatores L.; occ. (o zvezdah) iziti, vziti, vzhajati: Pac. fr., Hyg., Plin., Amm., Ambr., post solstitium Canicula exoritur Ci., sol exoriens V., it portis iubare (= sole) exorto iuventus V. po sončnem vzhodu, exoriens annus Tib.; od tod subst. pt. pr. exoriēns -entis, m (sc. sol) vzhajajoče sonce, jutro: Pr. (III, 5, 27); met. stran, kjer sonce vzhaja, vzhod: Varr., Col.

2. pren.
a) vzdigniti se, vsta(ja)ti = nastopiti (nastopati), pojaviti (pojavljati) se, (po)kazati se: repentinus Sulla nobis exoritur Ci., siquis ex his populis sit exortus, qui … Ci., sic anuli beneficio (Gyges) exortus est rex Lydiae Ci. je postal kralj, exortus est servus, qui eum accuset Ci., exoriare aliquis nostris ex ossibus ultor V.; pren. (o abstr.): exoritur illa defensio Ci., exoritur Antipatri ratio ex altera parte Ci. na drugi strani je vstal Antipater s svojim mnenjem, exoritur peculiare edictum repentinum Ci. je izšlo, subito exorta est nefaria Catonis promulgatio Ci. ep., exoritur nova inmanitas, maledictum, crimen Ci., lex adversus eos, qui vim commiserint Iust.
b) iz kake nesreče tako rekoč vzdigniti se = zopet oddahniti si, zopet oživeti: ego nunc paulum exorior Ci. ep.
c) na dan priti (prihajati), izvirati: e terra exorta repente arbusta Lucr., amnis … exoriens penitus media ab regione diei Lucr., Indus ex Paropamiso monte exortus Mel.; pren. nasta(ja)ti, posta(ja)ti, prihajati, (po)roditi se: exorti utero dolores Pl., a Myrrhina haec sunt exorta Ter., amor exoriatur necesse est Ci., repente exorta est mulieris libido Ci. je vzplamtela, honestum, quod ex virtute exoritur Ci., exortam flammam restinguere Ci. ogenj, ki je vzplamenel, flamma repente e silvis undique exorta Suet., exoritur trepidos inter discordia civīs V., exoritur ingens per litora fletus V., exoritur clamorque virûm clangorque tubarum V., exoritur clamor, gaudium S., exoritur fama alicuius rei ali de aliqua re ali z ACI L. govorica nastane.

Opomba: Obl. po 3. konjugaciji: exorĭtur Lucr., V., O., exoreretur Lucr., Fr., exorerentur Lucr., L., imp.: exorĕre Ter.