Franja

trickle [trikl]

1. samostalnik
kapljanje, curljanje; kaplja, solza; potoček

trickle charge elektrika trajno polnjenje (akumulatorja)

2. neprehodni glagol
kapljati, curljati, teči (down, along po, out iz)
mozeti, pronicati
figurativno prihajati v majhnem številu
figurativno kapljati
prehodni glagol
pustiti kapljati (curljati, pronicati)
golf počasi kotaliti (žogo)

visitors are trickling in obiskovalci prihajajo v majhnih skupinah
the truth has trickled out resnica je (počasi) prišla na dan

waterdrop [wɔ́:tədrɔp] samostalnik
vodna kaplja
poetično solza

слеза f solza;
довести до слёз spraviti v jok;
сказать сквозь слёзы reči ves v solzah

сльоза́ -и́ ж., sôlza -e ž.

bìser-súza ž solza svetla kot biser

flētus² -us, m (flēre)

1. (jok)anje, vekanje, ihtenje, tarnanje, tudi ganjenost: Pac. fr., Ca. fr., prae fletu Ci. od solz, od ganjenosti, fl. maeroris Ci., multas lacrimas et fletum cum singultu videre potuistis Ci., in nostro omnium fletu nullam lacrimam aspexistis Milonis Ci., fletum populo movere Ci. narod do solz ganiti, ut urbe tota fletus gemitusque fieret Ci., eius viri mentio vocem meam debilitavit Ci. ob omembi onega moža mi je ganjenost zadušila glas, quis liberos adspicere potuit sine fletu? Ci., magno fletu auxilium petere coeperunt C., clamore et fletu omnia complentur C., cum fletu precibusque V., tacitus fl. L. tiho ihtenje, fletūs et lacrimas dare O. jokati in solziti se, fletūs ducere Pr. tožeč jok zagnati, infantium fl. Sen. ph., fletibus natos, laetitiā defunctos prosequuntur Q.

2. meton. solze, potok solzá: utinam omnibus abstergere fletum possemus Ci., fletum cruori miscuit O., fletūs fundere, fletibus ora rigare, fletu super ora refuso O., tepido manabant lumina fletu O. iz oči so kapale (so se ulivale) vroče solze.

Klagemauer, die, Zid solza

Kullerträne, die, debela solza

lacrimābilis (lacrumābilis) -e (lacrimāre)

1. = lacrimandus solz, pomilovanja vreden = beden, nesrečen, ubog: bellum V., O., Aur., Eutr., tempus O., vixque tenet (Invidia) lacrimas, quia nil lacrimabile cernit O., lacrimabilior series Ambr.; o osebah: felix bellis civilibus, externis lacrimabilis Aur., cum ipse sit lacrimabilis Ambr.

2. = lacrimāns jokajoč, plakajoč, tožeč, otožen: gemitus V., vox Vulg. Adv. lacrimābiliter solzeč se, milo, tožno: Eccl., Fulg.

3. solzeč, solzast = v obliki solza: destillatio Arn.

luccicone m debela solza:
far venire i lucciconi spraviti v jok

Tränenbäche, pl, potoki solza

tränenlos brez solza

tränennaß, tränennass moker od solza, objokan

Tränenspur, die, sled solza

Tränenstrom, der, potoki solza

colliquēscō -ere -līquī

1. topiti se, stopiti (stapljati) se, raztopiti (raztapljati) se: Col., ut aurum colliquisset Varr. ap. Non., cum caro in humorem crassum igni colliquescit Ap.; pren.: Victorini mei lacrimis … colliquesco Fr. od solza … se mi topi srce.

2. pren. jasen in očiten posta(ja)ti, očitno na dan pri(haja)ti: Boet.

čèmērnica ž: suza čemernica grenka solza, solza bridkosti

debel [ê] (debél|a, -o)

1. dick, -dick (kot palec daumendick, kot prst fingerdick, kot roka armdick)
debel in rejen/zavaljen dick und fett

2. ki meri po debelini: … stark (10 cm 10 cm stark, 100 strani 100 Seiten stark); geografija plast: … mächtig (10 m 10 m mächtig)

3. (rejen) človek: starkleibig, schwergewichtig, fettleibig

4. sadež, gomolj: groß

5. ustnice: wulstig

6. (grob) šala, tehnika zrnatost: grob, grob- (z debelimi zrni grobkörnig)
debela pločevina tehnika das Grobblech

7. (več kot) ura ipd.: geschlagen (debela ura eine geschlagene Stunde, dve debeli uri zwei geschlagene Stunden/gut zwei Stunden)
|
debel les gozdarstvo das Starkholz
debel podplat pri čevlju: die Plateausohle
debel krompir figurativno das Sauglück
debela laž eine faustdicke Lüge
debela solza die Kullerträne
z debelo steno/lupino/skorjo dickwandig/ dickschalig/dickrindig
figurativno imeti debelo kožo dickfellig sein, ein dickes Fell haben
figurativno neumen kmet ima najdebelejši krompir dumm hat's meiste Glück
figurativno ta je pa debela das ist ein [bißchen] bisschen zu dick aufgetragen

dêbel (-éla -o)

A) adj.

1. grosso:
debela deska, knjiga grossa tavola, libro grosso
debel sneg neve alta

2. grasso, corpulento, obeso, pingue:
debel človek uomo grasso

3. pren. grossolano:
debela šala battuta grossolana, scherzo grossolano

4. pog. (globok, nizek) fondo:
debel glas voce fonda
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
debel denar banconote di grosso taglio
imeti debelo denarnico avere il portafoglio gonfio, ben fornito
pren. imeti debelo kožo avere la pelle dura
pog. pren. imeti debel krompir avere una fortuna sfacciata
debela laž grossa bugia
pren. biti v debeli zimi essere nel pieno dell'inverno
pren. gledati z debelimi očmi far tanto d'occhi
do mesta je debela ura hoda il luogo è a un'ora buona di cammino
pren. ta je pa debela! questa è poi grossa!
anat. debelo črevo intestino grosso, crasso
etn. debeli četrtek giovedì grasso
tisk. debeli tisk grassetto
debel (in dolg) suknjič giaccone
debel kol palanca
šalj. debel nos pipa, nappa
debel slovar calepino
šalj. debele bukve messale
tekst. debel sukanec tortiglia
debela odeja schiavina
navt. debela sidrna vrv gomena
debela solza luccicone
rel. debela sveča cero
lov. debela šibra pallettone
debela vrv cavo
PREGOVORI:
bolj je kmet neumen, debelejši krompir mu zrase la fortuna è cieca

B) debéli (-a -o) m, f, n
debele kvasiti, razdirati contarle grosse
na debelo goljufati, krasti imbrogliare, rubare a man salva
snega je zapadlo na debelo è caduto un bel po' di neve
trg. trgovati na debelo commerciare all'ingrosso

fiume

A) m

1. reka:
la sorgente, il corso, la foce di un fiume rečni izvir, tok, rečno ustje
il letto di un fiume rečno korito, struga
fiume navigabile plovna reka
fiume tributario pritok
fiume in piena narasla reka

2. pren. potok:
fiume di lacrime, di sangue potok solza, krvi
versare fiumi di lacrime pretakati solze v potokih
versare fiumi d'inchiostro preliti dosti črnila

B) agg. invar. izredno obsežen, neskončno dolg, brez konca in kraja:
romanzo fiume roman reka
seduta fiume neskončno dolga seja
PREGOVORI: tutti i fiumi vanno al mare preg. vse poti vodijo v Rim