Franja

arbítru -i m

1. razsodnik, arbiter

2. sodnik

aùdītor m (lat. auditor)
1. avditor, vojaški preiskovalec, sodnik
2. poslušalec, slušatelj, učenec

baile moški spol uradnik; sodnik; župan

bigwig [bígwig] samostalnik
pogovorno vplivna oseba; sodnik; visoka "živina"

cadi [ká:di] samostalnik
sodnik

cadí (množina: -íes) moški spol kadi, (muslimanski) sodnik

censeur [sɑ̃sœr] masculin cenzor; (v šoli) disciplinski vodja; figuré strog kritik, sodnik

corregidor moški spol sodnik, sodni uradnik; deželni oblastnik

criticus 3 (gr. κριτικός) odločilen, kritičen: morbi accessio cr. Aug.; kot subst. criticus -ī, m umetniški presojevalec, sodnik, ocenjevalec, kritik: Ci. ep., H., Q., Suet.

Einzelrichter, der, Recht sodnik (posameznik)

fischietto m

1. pomanjš. od ➞ fischio kratek žvižg

2. piščalka

3. šport sodnik:
un buon fischietto dober sodnik

4. pl. (vrsta testenin) ○

gerbier [žɛrbje] masculin kopa snopov; populaire sodnik

giudicatore

A) agg. (f -trice) sodniški, ocenjevalen:
commissione giudicatrice ocenjevalna komisija

B) m, f redko sodnik, sodnica; razsodnik, razsodnica

giudice m

1. sodnik, razsodnik:
i giudici di un concorso natečajni, tekmovalni sodniki, žirija
il supremo giudice najvišji sodnik, Bog
atteggiarsi a giudice imeti se za razsodnika
giudice di gara šport sodnik
vero giudice è il tempo pren. čas je pravičen sodnik

2. pravo
giudice conciliatore mirovni sodnik
giudice istruttore preiskovalni sodnik
giudice togato poklicni sodnik
giudice popolare porotnik

hakim [há:kim] samostalnik
mohamedanski zdravnik, sodnik, upravnik

hákim m (t. hakim, ar.) zastar. sodnik

iūdex -icis, m, redko f (iūdic- nam. iūsdic-; prvi del iūs pravo, drugi del pa spada k dīcō, gr. δείκνυμι, prim. dicis causā; iudex stoji za iudix analogno po supplex, duplex idr.)

1. sodnik, pravosodnik: non debent togati iudices a Musarum honore abhorrere Ci., iudex integer quietusque Ci., nequam et levis Ci., fur Iuv. tatinski, iudices severi, clementes Sen. rh., i. rectissimus Plin. iun., adversus impios rectissimus Lact., iudices iurati Ci., inferni Aug. podzemeljski, selecti iudices Ci. od pretorja izbrani sodniki, privati Suet. (ki so sodili o primerih iz vsakdanjega življenja), i. morum Iuv. (o cenzorju), iudices vitae necisque Iust., iudex quaestionis Ci. (prvi sodnik izmed porotnikov, ki ga je izbral pretor in ki je pretorja večkrat nadomeščal kot predsednik sodišča), alicui iudicem dat (praetor) Ci. določi za sodnika, criminibus iudices dare Plin. iun., inter eos iudicem dari Pl., iudicem alicui ferre Ci., L. predlagati, iudicem reicere Ci. odkloniti, iudicem petere Plin. iun. svojega sodnika zahtevati, iudicem dicere Ci. povedati, koga hoče (toženec) imeti za sodnika, aliquem iudicem addicere Val. Max. (od toženca izbranega) sodnika potrditi, aliquem iudicem sumere, habere Ci., constituere iudices de aliquā re Ci., iudices sortiri per praetorem urbanum Ci., non ullum iudicem quam se ipsum pati T. priznavati, ad iudicem vocare Sen. ph., apud iudicem causam agere Ci., apud aliquem iudicem pro aliquo dicere Ci. pred sodnikom koga zagovarjati, committere iudici litem Petr., iudicem esse de aliquā re ali inter aliquos Ci., iudicem sedere in aliquem ali inter aliquos Ci., L. sodnik biti nad … , iudices nullos habere Ci. slabe sodnike imeti, se iudice nemo nocens absolvitur Iuv., omnes Quirites, inlicium visite huc ad iudices, ite ad conventionem huc ad iudices Varr., nulla ante iudex femina Ambr.; pren.: lis ad forum deducta est, vespā iudice (sodnica) Ph., grammatici certant et adhuc sub iudice lis est H. čaka na razsodbo, fatalis iudex H. (Paris).

2. metaf. sodnik, presojevalec, ocenjevalec: me iudice O. po moji sodbi, iudice te H., aequissimus eorum studiorum iudex Ci., dialectica veri et falsi iudex Ci. presojevalka, iudex optimus eorum, quae agebat Vell., iudices litterati Vitr.

iūridicus 3 (iūs, dīcere)

1. pravico izvršujoč: gladius Aug. sodni meč, meč pravice; subst. iūridicus -ī, m sodnik: Sen. tr.; zlasti sodni oblastnik v italskih pokrajinah: Icti.; kot prokurator v Aleksandriji: Ulp. (Dig.), Cod. I. kot legat v kaki cesarski provinci: iuridicus provincialis Ap.

2. pravosoden, soden, sodni: conventus Plin. sodno mesto, okrožno mesto.

judecătór -oáre (-óri, -oáre) m/f sodnik (-nica)

judge¹ [džʌdž] samostalnik
pravno sodnik
figurativno razsodnik; izvedenec, strokovnjak, dober poznavalec česa (of)

vojska judge advocate sodnik pri naglem sodišču
vojska judge advocate general vrhovni sodnik pri naglem sodišču
associate judge sodni prisednik
as God's my judge! pri bogu!
to be a judge of razumeti se na kaj
a good judge of dober poznavalec česa
I am no judge of it tega ne morem presoditi
let me be the judge of that prepusti to meni
to be judge and jury in one's own cause biti sodnik in tožitelj hkrati
as sober as a judge popolnoma trezen