Franja

čaplja samostalnik
(ptica) ▸ gém
Povezane iztočnice: kravja čaplja, snežna čaplja

gos [ó] ženski spol (gosi …) die Gans, figurativno dumme Gans
pitana gos die Mastgans
živalstvo, zoologija družina: der Entenvogel
prava gos die Gans, Anser
beločela/pisana gos Bleß-/Bläß-Gans
divja/siva gos Graugans
grbasta gos Höckergans
kratkokljuna gos Kurzschnabelgans
njivska gos (ligarica) Saatgans
rdečenoga gos Zwerggans
snežna gos Schneegans
morska gos Branta: die Meergans, v zloženkah: -gans (belolična Weißwangengans/ Nonnengans, grivasta Ringelgans, havajska Hawaiigans, kanadska Kanadagans, rdečevrata Rothalsgans)
Chloephaga: die Spiegelgans, v zloženkah: -gans (andska Andengans, Magellanova Magellangans, rdečeglava Rotkopfgans, sivoglava Graukopfgans)
kokošja gos Hühnergans
labodja gos Schwanengans
modrokrila gos Blauflügelgans
nilska gos Nilgans
njivska gos rod: die Feldgans
orinoška gos Orinokogans
prostoprsta gos Spaltfußgans
rjasta gos Rostgans
snežna gos Schneegans
votlinska/duplinska gos Brandgans

gós goose, pl geese

divja gós wild goose, greylag
lisasta gós white-fronted goose
njivska gós bean goose
snežna gós snow goose
pečena gós roast goose
neumna gós silly goose
neumen kot gós as stupid as a goose
rêja gosi breeding of geese

grúda (-e) f

1. gleba; zolla; palla

2. terra; agr. grumo, coagulo (di latte cagliato); geol. zolla; pren.
domača, rodna gruda terra natia, patria
vrtn. koreninska gruda pane (di terra)
alp. snežna gruda palla di neve

igrati se z usodo frazem
(ravnati preveč lahkomiselno; spraviti v nevarnost) ▸ a sorssal játszik, kihívja maga ellen a sorsot
Politiki so tisti, ki delajo slabo, se igrajo z usodami ljudi. ▸ A politikusok azok, akik csapnivalóan dolgoznak, miközben az emberek sorsával játszanak.
Treba je biti zelo previden, saj je snežna podlaga velikokrat poledenela, tik pod vremensko postajo pa je prepad. Tu se ne gre igrati z usodo, varnost je na prvem mestu. ▸ Nagyon óvatosnak kell lenni, mivel a hó felszíne gyakran lefagy, és közvetlenül a meteorológiai állomás alatt van egy szakadék. Ne hívja ki maga ellen a sorsát, a biztonság az első.
Ljudi je pozval, naj ne hodijo na volišča, če pa že gredo, naj glasujejo proti in s tem vladi sporočijo, da se ne sme igrati z usodo države in prebivalcev. ▸ Arra buzdította az embereket, hogy ne menjenek el szavazni, vagy ha mégis, akkor szavazzanak a kormány ellen, azt üzenve ezzel, hogy nem szabad az ország és az emberek sorsával játszani.

jáma pit; cave; cavern; grotto; (brlog) den; (gròb) grave

Postojnska jáma the Postojna caves
jáma za smeti, odpadke refuse pit
zlata jáma gold mine, treasure-house
vodna (suha, snežna, ledena, turistična) jáma active (inactive, freezing, ice, commercial ali show) cave
raziskovanje jám cave research, speleology
kdor drugim jámo koplje, sam vanjo pade he who digs a pit for others, often falls in himself; curses like chickens come home to roost
kopati jámo komu to dig a pit for someone
sam sebi jámo kopati (figurativno) to be hoist with one's own petard, to make a rod for one's own back

jerebíca (-e) f zool. pernice (Alectoris);
jerebica crlika la pernice stride, schiamazza
poljska jerebica starna (Perdix perdix)
snežna jerebica (belka) pernice delle nevi (Lerna lerna)

kalot|a [ó] ženski spol (-e …) čepica: die Kalotte; (krogelna kapica) matematika die Kugelkappe, die Kugelhaube, die Kalotte
ledena kalota die Eiskalotte
snežna kalota die Schneekalotte

kapa samostalnik
1. (pokrivalo) ▸ sapkaV hudem mrazu se najlažje pogrejemo z debelo volneno kapo ali s puloverjem. ▸ Ebben a csípős hidegben vastag gyapjúsapkával vagy pulóverrel tudjuk a legkönnyebben felmelegíteni magunkat.Če smo na soncu, se moramo primerno zaščititi s kapo ali sončnimi očali. ▸ Ha a napon tartózkodunk, megfelelően meg kell védenünk magunkat sapkával vagy napszemüveggel.
Povezane iztočnice: kopalna kapa, kapa s šiltom, kapa s ščitkom, kapa s ščitnikom, bejzbolska kapa, baseballska kapa

2. geografija (ledeno območje) ▸ sapkaV polarnih kapah so zmrznjen ogljikov dioksid, led in prah. ▸ A sarki jégsapkák fagyott szén-dioxidot, jeget és port tartalmaznak.Na severnem in južnem tečaju Marsa sta vidni ledeni kapi. ▸ A Mars északi és déli pólusán jégsapkák láthatók.Zaradi višine, lepe oble oblike in zimske snežne kape je bila gora za popotnike od nekdaj zanimiva. ▸ Magasságának, gyönyörű kerek alakjának és téli hósapkájának köszönhetően a hegy mindig is érdekes volt az utazóknak.

3. (o obliki) ▸ sapka, palást, héjazat
Ker je lažji, se plin običajno zbere nad nafto v obliki plinske kape. ▸ Mivel könnyebb, a gáz általában gázsapka formájában gyűlik össze a kőolaj felett.
Decembra je izdeloval različice v vojni požganih strešnih kap zvonikov župne cerkve. ▸ Decemberben a plébániatemplom harangtornyai háborúban leégett tetőpalástja változatait készítgette.
Silos lahko zaključimo tudi s konusno kapo, ki omogoča odtok vode. ▸ A siló tetejére a víz lefolyását lehetővé tévő kúpos tetőhéjazat is kerülhet.

képa (rough) lump; (zemlje) clod, clump

snežna képa snowball
zlata képa nugget
narediti képo to lump
obmetavati se s snežnimi képami to snowball

képa (zemlje) terrón m

snežna kepa bola f de nieve
kepa zlatá pepita f de oro

kislic|a¹ ženski spol (-e …) rastlinstvo, botanika der Ampfer (alpska Alpen-Ampfer, die Blacke, gostocvetna Reichblütiger Ampfer, klobčasta Knäuel-Ampfer, kodrolistna Krauser Ampfer, konjska [Fluß] Fluss-Ampfer, krvava Hain-Ampfer, lepa Schöner Ampfer, mala Kleiner Ampfer, močvirska Sumpf-Ampfer, navadna Großer Ampfer, Sauerampfer, planinska Berg-Ampfer, snežna Schnee-Ampfer, ščitasta Römischer Ampfer, Schild-Ampfer, topolistna Stumpfblättriger Ampfer, vodna Wasser-Ampfer, vrtna Garten-Ampfer)

klad|a ženski spol (-e …)

1. lesena: der Klotz; der Holzblock

2.
skalna klada der Felsblock

3.
snežna klada die Scholle, die Schneescholle
preizkus s snežno klado der Rutschblocktest

4. pomorstvo der Pallen (bočna Kimmpallen, kobilična Kielpallen)
klade množina, pomorstvo der Stapel

5. figurativno oseba: der Klotz (neotesana unbehauener)

koz|a¹ [ô] ženski spol (-e …) živalstvo, zoologija die Ziege (divja Wilde Ziege, angorska Angora-Ziege, bezoarska Bezoar-Ziege, kašmirska Kaschmir-Ziege, vijeroga (markor) Schrauben-Ziege, der Markhor)
antilopska koza (vilorog) der Gabelbock
divja koza (gams) die [Gemse] Gämse
snežna koza (beli gams) die Schneeziege
pogovorno, tudi lovstvo die Geiß
čreda koz die Ziegenherde
figurativno da bo volk sit in koza cela rešitev: ein annehmbarer [Kompromiß] Kompromiss, nemogoč poskus: Wasch mir den Pelz, aber mach mich nicht [naß] nass

krtic|a ženski spol (-e …) živalstvo, zoologija die Wühlmaus (njivska Feldmaus, poljska (mali voluhar) Erdmaus, močvirska Sumpfmaus, sredozemska Mittelmeer-Feldmaus)
krtica novega sveta Neuweltmaus
debelorepa krtica Dickschwanzmaus
gozdna krtica (rdeča miš) Rötelmaus, Waldwühlmaus
kratkouha krtica Kleinwühlmaus
puščavska krtica (tekačica) Rennmaus
sibirska krtica Wurzelmaus
snežna krtica Schneemaus
vrtna krtica Kurzohrmaus

lavína avalanche

snežna lavína snowslip, snowslide

lis|a ženski spol (-e …) der Fleck (bela weißer Fleck, medicina mrliška Leichenfleck, v obliki očesa Augenfleck, oljna Ölfleck, snežna Schneefleck, valilna Brutfleck); v lesu: (maroga) die Maser
z velikimi lisami grobfleckig

mej|a ženski spol (-e …)

1. geografija, politika die Grenze, -grenze; (carinska Zollgrenze, carinska na morju Seezollgrenze, datumska geografija Datumsgrenze, deželna Landesgrenze, državna Landesgrenze, Staatsgrenze, katastrske občine Gemarkungsgrenze, mestna Stadtgrenze, občinska Gemeindegrenze, južna Südgrenze, severna Nordgrenze, vzhodna Ostgrenze, zahodna Westgrenze); (mejna črta) die Grenzlinie
… meje Grenz-
(sprememba/korektura die Grenzänderung, Grenzberichtigung, blokada die Grenzsperre, določitev die Grenzfestsetzung, kršitev Grenzverletzung, obnova die Grenzwiederherstellung, odsek Grenzabschnitt, ponarejanje die Grenzfälschung, potek der Grenzverlauf, ugotavljanje die Grenzermittlung, ureditev die Grenzerneuerung, varovanje der Grenzschutz, vprašanje die Grenzfrage)
na meji an der Grenze
formalnosti na meji Grenzformalitäten množina, die Grenzabfertigung
incident na meji der Grenzzwischenfall
ob meji an der Grenze
površina ob meji die Grenzfläche

2. geografija konec območja: die -grenze, die -linie (drevesna Baumgrenze, firna Firngrenze, Firnlinie, gozdna Waldgrenze, jezikovna Sprachgrenze, ledu Eisgrenze, snežna Schneegrenze, višinska Höhengrenze)
meja plasti/sloja die Schichtgrenze, med plastmi geologija Grenzhorizont

3. skrajna mera: die -grenze (dohodkovna Einkommensgrenze, gnetenja Quetschgrenze, elastičnosti Elastizitätsgrenze, lezenja Fließgrenze, Kriechgrenze, prožnosti, tekočnosti Fließgrenze, tolerance Toleranzgrenze, vidljivosti Sichtgrenze, obremenitve Belastungsgrenze, zmogljivosti/storilnosti Leistungsgrenze, razteznostna Dehnungsgrenze, Dehngrenze, slišna Hörgrenze)
spodnja meja die Untergrenze
zgornja meja die Obergrenze, Höchgrenze

4. matematika die Schranke (zgornja obere, spodnja untere)

5. (omejitev) die Schranke, die Begrenzung

6. (ločnica) die Scheide

7.
meja med dvema parcelama/njivama der Rain
označitev meje (postavitev mejnikov) die Vermarkung
določiti mejo česa (etwas) eingrenzen, einmarken

8.
živa meja agronomija in vrtnarstvo die Hecke, rezana: Schnitthecke, trnasta Dornenhecke

9.
starostna meja die Altersgrenze, spodnja: das Mindestalter, zgornja: das Höchstalter, das -alter (za pridobitev volilne pravice Wahlalter, za upokojitev Rentenalter)

10.
do določene meje einigermaßen
v mejah možnosti im Rahmen des Möglichen
postaviti mejo figurativno eine Grenze ziehen, zgornjo (etwas) plafonieren
imeti meje figurativno Grenzen haben
ne imeti/poznati meja (biti brezmejen) keine Grenzen kennen
neumnost nima meja Dummheit kennt keine Grenzen

modric|a² ženski spol (-e …) rastlinstvo, botanika (modri glavinec) die Kornblume
snežna modrica rastlinstvo, botanika, agronomija in vrtnarstvo der Schneestolz, der Schneeruhm

odej|a ženski spol (-e …)

1. die Decke, Bettdecke (grelna Heizdecke, konjska Pferdedecke, volnena Wolldecke)
prešita odeja Steppdecke, das Überbett

2.
snežna odeja die Schneedecke (stara Altschneedecke)
… snežne odeje Schneedecken- (podlaga das Schneedeckenfundament, razvoj die Schneedeckenbildung)
višina snežne odeje die Schneehöhe
debelina snežne odeje die Schneemächtigkeit, Schneedecenmächtigketi

3.
vegetacijska odeja rastlinstvo, botanika Vegetationsdecke