Franja

посапывать smrčati

храпеть smrčati

хропі́ти -плю́ недок., smrčáti -ím nedov.

хропти́ -пу́ недок., smrčáti -ím nedov.

hrkùckati -ām, hrkùtati -ām, hr̀kućēm ekspr. rahlo smrčati

ronfare v. intr. (pres. ronfo)

1. pog. glasno smrčati

2. ekst. presti (mačka)

похрапывать smrčati kdaj pa kdaj

bendito blagoslovljen, posvečen, svet, blažen; preprost, bebast

¡bendito sea Dios! hvala bogu!
bendito m blagoslov; bedaček, bebec
roncar como un bendito močno smrčati

contrabbasso m

1. glasba kontrabas:
fare il contrabbasso šalj. glasno smrčati, dreto vleči

2. ekst. kontrabasist

dréta hilo m de zapatero

vleči dreto (smrčati) roncar

drnjoha|ti [ô] (-m) zadrnjohati (smrčati) schnarchen; (spati) pennen

dúr (-a) m

1. muz. maggiore:
godalni kvartet v D-duru quartetto d'archi in re maggiore
šalj. smrčati v vseh durih in molih russare in tutte le scale

2. knjiž. umore allegro

glásno | glasnó adv.

1. forte, ad alta voce, rumorosamente:
pren. povedati jasno in glasno dire chiaro e tondo

2. muz. forte
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
glasno negodovati rumoreggiare
glasno odobravati acclamare
glasno smrčati ronfare
glasno ugovarjati strillare
glasno vpiti latrare
glasno žvečiti biascicare

nāsus (nāssus) -ī, m (sor. z nāris, gl. nāris)

1. nos (kot telesni ud): Pers., Mart., Iuv., Hier. idr., naso clamare Pl. smrčati, n. acutus Pl., adunctus Ter., Suet., pravus H., collisus Sen. ph., nasus ita locatus est, ut quasi murus oculis interiectus esse videatur Ci., naso auribusque decisis L.

2. nos (kot vohalo) in meton. kot pojem, s katerim se izraža
a) bistroumna sodba = tanek nos, tanka (pretanjena, bistroumna) sodba, bistra razsodnost: non quia nasus illis nullus erat H.
b) porogljivost, porogljiv nos, porog, gnev, jeza: naso suspendis adunco ignotos H. ošabno vihaš nos (= visoko dvigaš nos) nad ljudmi preprostega rodu, suspendens omnia naso H. vsemu se rogajoč, excusso (= emuncto) populum suspendere naso Pers., ira cadat naso Pers., rabido ore fumantem nasum vivi temptaveris ursi Mart., tacito ridere naso Mart. s tihim porogom; od tod porogljiv dovtip, zabavljica, zabavljivka, satira: n. Atticus Sen. rh., Lucilius, qui primus condidit stili nasum Plin., non cuique datum est habere nasum Mart.

3. metaf. nos ali grlo kake posode, dulec: Mart. (14, 96), calix nasorum quattuor Iuv. — Starejša soobl. nāsum -ī, n nos: Pl., Luc. ap. Non., Vitr.

prō-flō -āre -āvī -ātum (prō in flāre)

1. pihati, razpiha(va)ti (razpihovati): flammas O., Val. Fl., iras Plin., pectore sanguineos rivos Stat., toto pectore somnum V. puhati hropot spanja = smrčati.

2. napihniti (napihovati), (na)puhniti, (na)puhati: nares Ap.

3. pihaje (s pihanjem) (raz)topiti (raztapljati): massa proflatur in primis, mox in proflatum additur … Plin.

saw¹ [sɔ:]

1. samostalnik
žaga

saw log hlod za (raz)žaganje
hand-saw ročna žaga
singing (musical) saw glasba pojoča žaga

2. (preteklik sawed, pretekli deležnik sawed, sawn) prehodni glagol & neprehodni glagol
(pre-, raz-, se-) žagati; strugati; oblati; premikati sem in tja; (dati) se žagati (o lesu); delati kretnje kot pri žaganju; žagati po godalu

saw alive žagati paralelno (skoz in skoz)
to saw the air with one's arms (hands) mahati z rokami po zraku
to saw a horse's mouth trzati uzdo zdaj na eno, zdaj na drugo stran
to saw planks žagati, rezati deske
to saw wood žagati les, ameriško, sleng brezbrižno naprej opravljati, delati svoje delo; sleng "žagati", smrčati
to saw off a branch odžagati vejo

stav|a ženski spol (-e …) die Wette (dirkalna Rennwette, konjska Pferdewette, športna Ergebniswette), der Wetteinsatz
mesto za sklepanje stav die Wettannahmestelle
sprejemalec stav der Buchmacher
dobiti s stavo mit einer Wette gewinnen, (jemandem etwas) abwetten
zapraviti za stavo verwetten
pitje za stavo das Wetttrinken
figurativno kot za stavo um die Wette
smrčati kot za stavo einen ganzen Wald absägen

vléči to draw, to drag; to pull, to haul; to lug; to trail; to stretch; (mrežo) to trawl; (po blatu) to draggle; (ladjo) to take in tow; (zavlačevati) to protract

vléči se to drag (oneself); to trail; (zaostajati) to straggle; (zavlačevati se) to drag on; (težko hoditi) to trudge
vléči noge za seboj pri hoji to scuff
vléči vrv to haul at a rope
to bo vleklo (figurativno) this will be a point of attraction
vléči koga za nos (figurativno) to make a fool of someone, to lead someone by the nose
vléči na uho (figurativno) to listen to
krilo se ji vleče po tleh her skirt trails on the ground
ta dimnik ne vleče this chimney does not draw
tukaj vleče (je prepih) there is a draught here, it is draughty here
vléči na zeleno (barvo) to incline to green
vléči dreto (smrčati) to snore
prav nič me ne vleče, da bi šel I don't feel the least urge to go
vojna se vleče the war is dragging on

Wald, der, (-/e/s, Wälder) gozd (tudi figurativ); hosta; ein Wald von X figurativ cela hosta/goščava X-ov; er sieht den Wald vor (lauter) Bäumen nicht od samih dreves ne vidi gozda; wie man in den Wald hineinruft, so schallt es heraus kot v gozd, tako iz gozda; einen ganzen Wald absägen figurativ smrčati kot za stavo

завёртка f zavijanje (v papir); ovoj;
храпеть во все носовые завёртки (šalj.) na glas smrčati, dreto vleči