Franja

poljski pridevnik
1. (o Poljski in Poljakih) ▸ lengyelV zgodbi spoznamo družino poljskega rodu, ki živi v predmestju Detroita. ▸ A történetben egy lengyel származású családdal találkozunk, akik Detroit külvárosában élnek.
Samo v Ameriki živi danes več kot deset milijonov prebivalcev poljskega rodu, prav toliko jih je še v številnih državah po vsem svetu. ▸ Ma csak Amerikában több mint tízmillió lengyel származású ember él, és ugyanennyien élnek még a világ számos országában.Povezane iztočnice: poljski zlot

2. (o jeziku) ▸ lengyel
Sama pa je v restavraciji naročila jagode, dobila pa borovnice, saj poljska beseda jagoda pomeni slovensko borovnico. ▸ Ő maga epret rendelt az étteremben, és áfonyát kapott, mivel a lengyel jagoda szó szlovénul áfonyát jelent.
Povezane iztočnice: poljski jezik

3. (o obdelovalni površini) ▸ szántóföldi, mezeiV poljskih poskusih na območju Gorenjske smo preverjali pridelke različnih sort ajde. ▸ A Gorenjska régióban végzett szántóföldi kísérletekben különböző hajdinafajták terméshozamát vizsgáltuk.Nežni zeleni travniki, poljsko cvetje in cvetoča narava so zdaj najlepše. ▸ A zöldellő rétek, a mezei virágok és a virágzó természet most a legszebb.Stanje poljske divjadi je marsikje že zaskrbljujoče, tako da so storili dodatne ukrepe za zaščito in varovanje zajcev in fazanov. ▸ A mezei vadak helyzete sok helyen már most is aggasztó, ezért a nyulak és a fácánok védelme és megőrzése érdekében további intézkedéseket hoztak.V poletnem času je gospodar stopil na polje, da razgleda, kako gredo poljska dela, nato pa je že ob treh zopet razrezal hlebce za malico pomočnikom. ▸ Nyáron a gazda kiment a földekre, hogy megnézze, hogyan halad a munka, majd három órakor már vágta a kenyereket a segédek uzsonnájához.

4. v fiziki (o električnem ali magnetnem polju) ▸ tér

primórje coastal region, coastal district; littoral; maritime province

Primorje, Slovensko primorje Primorje, the maritime province of Slovenia

pripóvedništvo (-a) n lit. narrativa:
slovensko pripovedništvo XIX. stoletja la narrativa slovena dell'Ottocento

razumeti [é] (razumem)

1. verstehen, narobe: [mißverstehen] missverstehen
ne razumeti nicht verstehen, kein Verständnis haben für
ne razumeti niti besedice kein Wort verstehen
ne razumeti šale keinen Scherz/Spaß verstehen
povsem razumeti koga/kaj volles Verständnis haben für
dati razumeti komu kaj (jemandem etwas) zu verstehen geben
začeti razumeti sich [klarwerden] klar werden über, aufgehen (X začenja razumeti X geht es auf)
razumeti kot auffassen als, nehmen als
razumeti osebno pripombe ipd.: persönlich nehmen
razumeti prav ne narobe: recht verstehen

2. (zapopasti) (etwas) verstehen, aufnehmen, kapieren, begreifen, razlago: mitkommen
ne razumeti nicht verstehen können, nicht schlau werden aus
ne morem razumeti, da … ich kann nicht verstehen/begreifen, [daß] dass …/es will mir nicht in den Sinn gehen/ich finde es nicht begreiflich, [daß] dass …/das geht über mein Begriffsvermögen

3.
razumeti slovensko/nemško slowenisch/deutsch verstehen/können
ne razumeti slovensko/nemško kein Slowenisch/Deutsch verstehen/können

slovar samostalnik
1. (jezikovni priročnik) ▸ szótárPovezane iztočnice: etimološki slovar, frazeološki slovar, mali slovar, narečni slovar, pravopisni slovar, razlagalni slovar, slovar tujk, splošni slovar, terminološki slovar, veliki slovar, vezljivostni slovar, šolski slovar, žepni slovar

2. (besedišče) ▸ szótár, szókészletSamo kaj, ko je beseda odgovornost v naši državi izginila iz slovarja elite in jo zdaj nadomešča beseda kapital. ▸ De mit lehet tenni, amikor országunkban a felelősség szó eltűnt az elit szótárából, és most a tőke szó helyettesíti.

slovenski pridevnik
(o Sloveniji in Slovencih) ▸ szlovénPovezane iztočnice: slovenski tolar

sprechen (sprach, gesprochen) govoriti (mit z, über o); povedati; ein Wort, kein Wort: reči; das letzte Wort, den Segen: izreči; das Urteil, heilig, schuldig: razglasiti (za); jemanden: govoriti z; nicht zu sprechen sein ne sprejemati, ne biti dosegljiv; anfangen zu sprechen spregovoriti; sprechen lassen pustiti govoriti, pustiti do besede; die Wahrheit sprechen govoriti resnico; eine Sprache sprechen govoriti jezik; deutsch/slowenisch ... sprechen govoriti nemško/slovensko ...;
auf: zu sprechen kommen auf jemanden, etwas obrniti pogovor na, začeti govoriti o; schlecht/nicht gut zu sprechen sein auf imeti slabo mnenje o;
aus: aus der Seele sprechen govoriti/povedati iz srca;
durch: durch die Blume sprechen nakazati;
für: sprechen für govoriti za, govoriti v (čigav) prid; für sich selbst sprechen govoriti sam zase, biti dovolj zgovoren;
gegen: sprechen gegen govoriti proti (čemu), biti v škodo (čemu);
mit: sprechen mit govoriti z; miteinander sprechen govoriti (wir sprechen nicht miteinander ne govoriva) ; zu sprechen haben mit jemandem morati se pogovoriti z; mit sich sprechen lassen biti dostopen za argumente;
über: sprechen über govoriti o;
um: um nicht zu sprechen von da ne govorimo o ...;
von: sprechen von govoriti o, (erzählen) pripovedovati o

stópati¹ (-am) | stópiti (-im) imperf., perf.

1. camminare; muovere i piedi; ekst. calpestare:
ne stopajte po gredicah non calpestare le aiole

2. andare, camminare, procedere, marciare:
stopati s hitrimi koraki camminare a passi rapidi
pren. stopati po poti napredka procedere, marciare sulla via del progresso

3. mostrarsi, comparire; bagnare:
pot mu je stopal na čelo il sudore gli bagnava la fronte

4. mostrarsi; (za izražanje začetka stanja) andare:
stopati v pokoj andare in pensione
stopati v zakon sposarsi

5. entrare, andare; aderire (a):
stopiti v vojaško službo entrare nell'esercito
stopati v partizane, k partizanom andare partigiano

6. pren. esordire, entrare:
s tem romanom pisatelj stopa v slovensko književnost con questo romanzo lo scrittore entra nella letteratura slovena
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. stopati na plan affermarsi
pren. stopati komu na pot ostacolare qcn., mettere i bastoni fra le ruote a qcn.
kri mu je stopila v glavo arrossì
vino mu je stopalo v glavo il vino gli stava andando, gli dava alla testa
stopati v korak andare a passo d'uomo
pren. stopati v ospredje, v ozadje acquistare, perdere di importanza
pren. utrujenost mu je stopila v noge aveva i piedi di piombo (dalla fatica)
pren. stopiti z oblakov tornare con i piedi a terra
pren. stopiti komu na jezik chiudere il becco a qcn.
stopiti na mesto nekoga sostituire qcn.
pren. stopiti na Parnas salire sul Parnaso
pren. stopiti komu na prste sventare le macchinazioni di qcn.
pren. stopiti pred sodnika presentarsi in tribunale
stopiti pokonci (lasje) rizzarsi
stopati dol, gor discendere, smontare da; salire sopra, montare su
stopati naglo pren. pedalare
pren. stopiti na prestol salire al trono
stopiti čez bregove debordare, straripare
rel. stopiti iz reda sfratarsi, smonacarsi (monaci); deporre, lasciare il velo (suore)
stopiti v samostan prendere il velo, monacarsi
stopiti na stran nekoga schierarsi dalla parte di qcn.
nenadoma stopiti pred koga pararsi innanzi a qcn.
stopiti v sorodstveno zvezo imparentarsi
stopiti vstran tirarsi indietro, da parte

tekstopiska samostalnik
1. (ženska, ki piše besedila pesmi) ▸ dalszövegíróIma veliko koncertov, v prvi vrsti pa ostaja pevka in tekstopiska. ▸ Sok koncertje van, de elsősorban még mindig énekes és dalszövegíró.

2. (ženska, ki piše besedila publikacij) ▸ szövegíró
Spet sem začel risati stripe, sodelujem s slovensko tekstopisko. ▸ Ismét elkezdtem képregényeket rajzolni, egy szlovén szövegíróval dolgozom együtt.
Po novem dela v oglaševalski agenciji Pristop kot tekstopiska. ▸ Újabban szövegíróként dolgozom a Pristop reklámügynökségnél.

traduire* [tradɥir] verbe transitif prevajati, prevesti; izraziti; juridique izročiti, citirati, pozvati (pred sodišče)

se traduire izražati se, priti do izraza, pokazati se, kazati se
traduire ses émotions en paroles izraziti svoja čustva z besedami
la haine se traduit sur son visage sovraštvo se mu izraža, kaže na obrazu
traduire en justice, devant le tribunal pozvati, postaviti pred sodišče
traduire un texte slovène en français prevesti slovensko besedilo v francoščino
traduire du slovène en français prevesti iz slovenščine v francoščino

Trnuljčica samostalnik
1. (lik iz pravljice) ▸ Csipkerózsika
Film je nova predelava zgodbe o Trnuljčici. ▸ A film Csipkerózsika történetének újragondolása.

2. (o neaktivnosti ali mirovanju) ▸ Csipkerózsika
Če se je volitev udeležilo relativno malo volilcev, pa so rezultati prebudili Trnuljčico: civilno družbo. ▸ Ha a részvétel viszonylag alacsony is volt, az eredmények felébresztették Csipkerózsikát, azaz a civil társadalmat.
Po njegovih besedah je "slovensko podeželje slovenska speča Trnuljčica, ki bi jo veljalo obuditi". ▸ Elmondása szerint „a szlovén vidék Szlovénia alvó Csipkerózsikája, amelyet fel kell ébreszteni”.

udáriti (-im) | udárjati (-am)

A) perf., imperf.

1. colpire, battere; picchiare:
udariti koga v obraz, v trebuh colpire qcn. al viso, al ventre
udariti s petami v pozdrav battere i tacchi in segno di saluto
ura udari vsake pol ure l'orologio batte, suona ogni mezz'ora
udariti pečat na listino mettere, apporre il timbro sul documento

2. battere, sbattere, urtare:
avtomobil je čelno udaril v zid l'auto ha sbattuto frontalmete contro il muro

3. cadere:
v senik je udarila strela un fulmine è caduto sul fienile

4. pren. attaccare, assaltare:
udariti na sovražnika attaccare il nemico

5. pren. (nenadoma, silovito pojaviti, pojavljati se) erompere, prorompere; emergere, (ri)apparire; avvertire, essere investito:
njegove slabe lastnosti so spet udarile na dan le sue pecche riapparvero nuovamente
v nos mu je udaril vonj po ožganem fu investito da un odore di bruciato

6. (prizadeti, prizadevati) colpire:
državo je udarila huda gospodarska kriza il paese fu colpito da una forte recessione

7. pren.
slepota ga je udarila diventò cieco, perse la vista
kap, sončarica ga je udarila subì un colpo apoplettico, un colpo di sole

8. impers. pog. ammalarsi
udarilo mu je na ledvice, na oči si ammalò ai reni, agli occhi

9. (napasti, napadati, kritizirati) attaccare, criticare:
udariti po političnih nasprotnikih attaccare gli avversari politici

10. attaccare, incominciare a, mettersi a:
udariti polko attaccare una polka
udariti tarok fare una partita di tarocchi
udariti po žganju darci dentro col brandy
udariti obilno malico fare una colazione abbondante

11.
udariti v jok, v smeh scoppiare a piangere, a ridere

12. pren. dire, prendere a dire, sparare:
naravnost udariti dire direttamente

13. udariti jo (iti, oditi) andarsene; tagliare:
udariti jo čez travnik tagliare per il prato
udariti jo v hribe andare in montagna
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. njegove besede so jo udarile (prizadele) le sue parole la ferirono
pren. v glavo mu je udarila misel, da bi se oženil, da je čas, da se oženi gli venne in mente di sposarsi, che era ormai ora di sposarsi
kri mu je udarila v glavo il sangue gli montò alla testa
pren. pohvala mu je udarila v glavo la lode gli diede alla testa
pren. udariti na pravo struno toccare il tasto giusto
udariti s pestjo po mizi battere il pugno sul tavolo (tudi ekst.)
pren. udariti po žepu colpire al portafoglio
pog. kap ga je udarila gli è venuto un colpo (apoplettico)
pren. udariti mimo, v prazno fallire il bersaglio
pren. udariti v oči saltare agli occhi
udariti (si) v roke concludere un affare
udariti jo po slovensko parlare, cantare in sloveno

B) udáriti se (-im se) perf. refl.

1. darsi un colpo, ferirsi, battersi:
pri padcu se je udaril v glavo nella caduta si battè la testa

2. pren. (sporeči se) litigare

3. (spopasti se) scontrarsi

vernacular [vənǽkjulə]

1. pridevnik
ljudski, domačinski, domač; krajeven; narečen (jezik ali govor), ki je pisan ali piše v takem jeziku
medicina endemičen, krajeven, lokalen

the vernacular language, tongue jezik domačinov
the vernacular name of a plant ljudsko ime za rastlino

2. samostalnik
domači, ljudski jezik (narečje, govor); jezik domačinov; ljudski, narečni izraz; poklicni, strokovni jezik

šaljivo to speak in the vernacular govoriti po naše, v razumljivem jeziku ("slovensko")
the vernaculars of the U.S.A. narečja v ZDA

zna|ti¹ (-m)

1. können (znati plesati tanzen können); kaj povedati, dobro narediti: es verstehen zu, wissen wie, wissen zu, den Trick/Dreh/Bogen heraushaben
zna na pamet auswendig können
znati ravnati z zurechtkommen mit, (etwas) beherrschen
znati svoj posel sein Handwerk verstehen, sein Metier verstehen/beherrschen
znati si pomagati sich zu helfen wissen
znati živeti ein Lebenskünstler sein
kot najbolje ve in zna nach bestem Wissen und Gewissen
zna nemško er/sie kann/versteht/spricht Deutsch
ne zna nemško/slovensko er kann/versteht/spricht kein Deutsch/ Slowenisch
figurativno ne znati šteti do tri nicht bis drei zählen können
kar se Janezek nauči, to Janez zna früh übt sich, was ein Meister werden will
ki zna/ne zna … -kundig/-unkundig
(pisati schreibkundig/schreibunkundig, več jezikov sprachkundig, voziti fahrkundig/fahrunkundig, zdraviti z naravnimi zdravilnimi metodami naturheilkundig)
človek, ki ne zna plesati/plavati der Nichttänzer/Nichtschwimmer
človek, ki zna brati misli der Gedankenleser

2. naučeno, pesmico ipd.: sitzen (es sitzt, das Lied sitzt)

žvrklja samostalnik
1. (rastlina) ▸ parlagfű
Enoletnica, slovensko poimenovana žvrklja, uspeva predvsem na golih površinah. ▸ A Szlovéniában parlagfű néven ismert egynyári növény főleg a csupasz talajon nő.
Sopomenke: ambrozija

2. (kuharski pripomoček) ▸ habaró, habverő
Žvrkljamo z žvrkljo ali šibo. ▸ Habaróval vagy pálcával habarunk.