Franja

hoteti [é] (hóčem) ne hoteti: nočem

1. wollen, -wollen (tja hinwollen, tja čez hinüberwollen, dol herunterwollen, hinunterwollen, domov heimwollen, iti skozi durchwollen, iti zraven mitwollen, naprej weiterwollen, nazaj zurückwollen, noter hereinwollen, hineinwollen, proč fortwollen, wegwollen, ven hinauswollen, herauswollen)

2.
hoteti komu kaj: kaj ti pa hočem? ich will dir ja nichts antun/anhaben

3.
ne hoteti nicht wollen
noče niti slišati za to nichts wissen wollen von (er will …)
noče z (besedo) na dan nicht herauswollen mit (er will …)

4.
hočem/hotel bi ich möchte (hočem imeti mir ich möchte meine Ruhe haben)
ne bi hotel … ich möchte nicht …
ne da bi hotel ohne es zu wollen

5. (nameravati) (etwas) beabsichtigen, die Absicht haben zu …

6. hoče:
naj bo, kar hoče komme, was da wolle
naj stane, kar hoče es koste, was es wolle
če se hoče, se more wo ein Wille ist, ist auch ein Weg
|hočem:
hočem reči ich wollte/will sagen
hočem vedeti, pri čem sem ich will [Gewißheit] Gewissheit haben
|hočeš:
hočeš nočeš gern oder ungern, wohl oder übel
kolikor hočeš česa jede Menge (von)
|hočete:
kot hočete nach ihrem Belieben

hotéti (hóčem) imperf. ➞ zahoteti

1. volere; avere intenzione; aver voglia; desiderare:
fant hoče biti samostojen il ragazzo vuole essere indipendente

2. (v zvezi s 'kaj, nič')
hoteti komu dobro, slabo volere il bene, il male di qcn.
hoteti, ne hoteti komu kaj volere, non voler fare niente a qcn.

3. (z nedoločnikom izraža nastopanje dejanja) stare per, stare + gerundio:
odpravili smo se, ko je sonce že hotelo (zaiti) za goro partimmo che il sole stava per tramontare, stava tramontando

4. pog. (v vprašalnem stavku z nedoločnikom izraža možnost, nezmožnost):
ali čemo iti? vogliamo andare?
ne vem, če ji čem sporočiti non so se dirglielo
kako ti čem pomagati, če sam nič nimam? come posso aiutarti se io stesso non ho niente?

5. (v medmetni rabi s 'kaj' izraža sprijaznjenje z danim dejstvom):
ukaz je, kaj hočemo è un ordine, niente da fare, che ci possiamo fare
kaj se hoče, star sem že sono vecchio, che ci posso fare

6. (v prislovni rabi z oziralnim zaimkom, prislovom izraža neodločnost)
naj stori, kakor hoče faccia come gli pare, gli aggrada
naj stane, kar hoče costi quel che costi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
usoda je hotela, da destino volle che
ta človek ve, kaj hoče è uno che sa cosa vuole
pog. spodletelo nam je, kaj čemo zdaj ci è andata male, e adesso che si fa?
o tem noče nič slišati non ne vuol sapere niente
pren. noge ga niso hotele nositi non riusciva a camminare, le gambe non lo portavano
pren. novica mu ni hotela v glavo non riusciva a capacitarsi
ima denarja, kolikor hoče ha soldi a palate
pren. če tu nismo varni, pa nič nočem qui siamo più che sicuri
največji slepec je tisti, ki noče videti non c'è maggior cieco di chi non vuol vedere
več človek ima, več hoče più uno ha e più vuole avere
kdor noče zlepa, mora zgrda con le buone o con le cattive
to je moj sorodnik ali, če hočeš (hočete), moj nečak questo è un mio parente, o meglio, o più precisamente, mio nipote
to moraš napraviti, hočeš nočeš volente o nolente, devi farlo
hočeš nočeš moraš o mangiare questa minestra o saltare questa finestra
pren. hoteti z glavo skozi zid volere l'impossibile
ni se mi hotelo govoriti non avevo (alcuna) voglia di parlare
hotelo se ji je plesa in petja aveva voglia di ballare e cantare

ilustracija samostalnik
1. (slika) ▸ illusztrációBesedilo je opremljeno z več sto privlačnimi ilustracijami. ▸ A szöveget több száz vonzó illusztráció kíséri.
Letos načrtujejo tudi razstavo otroških ilustracij. ▸ Idén kiállítást szerveztek gyermekek illusztrációiból.

2. neštevno (dejavnost) ▸ illusztrációkészítés, illusztrálásŽe večkrat je bilo slišati, da se slovenska ilustracija po kvaliteti in sodobnosti zlahka meri z evropsko. ▸ Sokszor elhangzott már, hogy a szlovén illusztrációkészítés minőségét és modernitását tekintve vetekedik az európaival.

3. (ponazoritev) ▸ illusztráció, illusztrálásNaj vam za ilustracijo orišem dogodek, ki sem mu bil priča. ▸ Ennek illusztrálására hadd írjak le egy eseményt, amelynek szemtanúja voltam.
Za ilustracijo bom navedel le nekaj podatkov, ki sem jih prebral v javnih medijih. ▸ Illusztrációként csak néhány olyan információt hozok fel, amelyet a közmédiában olvastam.

ime¹ [é] srednji spol (-na, -ni, -na) (osebno ime) der Name; Personenname, -name (dekliško Mädchenname, domače Rufname, dvojno Doppelname, hišno Hausname, krstno Taufname, ljubkovalno Kosename, moško Männername, očetovo Vatername, žensko Frauenname, skrivno/ilegalno Tarnname, Deckname, šaljivo Scherzname, umetniško Künstlername, zbadljivo Neckname); (poimenovanje) der Name, -name (lastno Eigenname, občno Gattungsname, zbirno Sammelname; krajevno Ortsname, ledinsko Flurname, ljudsko Gemeinname, Trivialname, dežele/države/pokrajine Ländername, ladje Schiffsname, meseca Monatsname, naroda Völkername, zvezde Sternname)
ime Božje Gottes Name, der Name Gottes
ime Jezusovo der Name Jesu
|
… imena Namen(s)-
(določitev die Namengebung, omemba die Namensnennung, izbira die Namen(s)wahl, navedba die Namensangabe, sprememba die Namensänderung, uporabljanje die Namensführung; oseba tega imena der Namensträger)
… imen Namen-
(seznam das Namenverzeichnis, die Namenliste, knjiga das Namenbuch, register das Namenregister)
spomin za imena das Namengedächtnis
ščitek z imenom das Namensschild
štampiljka z imenom der Namensstempel
tablica z imenom na vratih: das Namensschild
dati ime komu/čemu (jemanden/etwas) taufen, benennen
na ime krstiti: auf einen Namen (taufen)
slišati na ime auf den Namen hören
delnica na ime die Namensaktie
vrednostni papir na ime das Namenspapier
po imenu: namens, dem Namen nach, beim Namen
po imenu X X genannt
klicati po imenu beim Namen rufen
pod imenom: unter dem Namen
pod tujim imenom unter fremden Namen
v imenu koga/česa: im Namen von
v Božjem imenu in Gottes Namen
z imenom klicati: beim Namen (rufen)
s pravim imenom beim rechten/richtigen Namen

klícati to call; to shout; to cry

klícati koga po imenu to call someone by (his) name
klícati koga to call someone
klícati koga k sebi to call someone over, to summon, to ask ali to invite someone to come
klícati po imenih to call the roll
klícati na pomoč to call for help
častnik je klical ime, ki ga nihče od nas ni mogel slišati the officer called (out) a name which none of us could hear

nadnaslovljen pridevnik
1. (o delu besedila) ▸ című, címet kapott
Zbirko uvaja cikel pesmi, nadnaslovljenih Tihožitja oziroma "variacije na ljudske teme". ▸ A verseskötetet a Csendéletek avagy „variációk népi témákra” című versciklus nyitja.
Vsa besedila so nadnaslovljena z izhodiščnim Če bi me vprašali, ..., ki mu sledi odebeljeni tematski naslov in obravnava oz. razširjen odgovor. ▸ Minden szöveg egy Ha engem kérdezel... című bevezetővel kezdődik, melyet egy félkövér betűvel szedett témacím és egy kifejtés, illetve bővített válasz követ.

2. (o prevodu) ▸ feliratozott, feliratos
Predstava, v kateri bo slišati 45 evropskih jezikov, bo nadnaslovljena v slovenščini. ▸ Az előadást, amelyben 45 európai nyelv lesz hallható, szlovén nyelven feliratozzák.

napačno (narobe) falsch, verkehrt; (narobe obrnjen) držati: falschherum
napačno izmeriti/načrtovati/slišati sich vermessen/verplanen/verhören
fehl-, falsch-, miss- (interpretirati [mißinterpretieren] missinterpretieren, [mißdeuten] missdeuten, fehldeuten, sklepati fehlschließen, usmeriti fehlleiten …)

obžalovánje regret; compunction

obžalovánja vreden regrettable, deplorable, pitiable
z obžalovánjem with regret, regretfully
na moje obžalovánje to my regret
vsega obžalovánja je vredno it is much to be regretted
z obžalovánjem slišati to hear with regret
z obžalovánjem mislim na svoja mlada leta I recall my youth with regret
odkloniti z največjim obžalovánjem to decline with much regret (ali with many regrets)
na svoje veliko obžalovánje moram odkloniti I have to refuse with much regret
izraziti svoje obžalovánje to express one's regret

plánka (-e) f pog.

1. (deska) asse, tavola

2. pl. planke steccato:
pren. skakati čez planke correre la cavallina, mettere le corna
pren. videti travo rasti in slišati planke žvižgati vedere e sentire cose impossibili

3. pl. planke žarg. šport. lato, banda (della pista)

plank|e ženski spol množina die Umzäunung, der Bretterzaun
figurativno slišati travo rasti in videti planke žvižgati die Flöhe husten hören

plát side

zadnja plát (zadnjica) backside, buttocks pl, behind; (kovanca) reverse
druga plát medalje the reverse of the medal
plát zvona tocsin; alarm bell
zvoniti plát zvona to ring the alarm bell
slišati obe pláti to hear both sides
od vseh pláti from all sides
vsaka stvar ima dve pláti (figurativno) there are two sides to every question

plát (-í) f (stran, del) lato, parte; aspetto, punto di vista (tudi pren.); alp. parete;
sprednja plat hiše la facciata della casa
napad z vseh plati attacco concentrico
pravna plat spora l'aspetto, il lato giuridico della controversia
po eni plati ..., po drugi ... da un lato..., dall'altro...
svetla plat lato illuminato, lato positivo
temna plat parte ombrosa, lato negativo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zadnja plat sedere, deretano; otr. popò
pren. bíti plat zvona suonare a martello
pren. druga plat medalje il rovescio della medaglia
slišati tudi drugo plat (zvona) ascoltare l'altra campana
dobiti jih po zadnji plati essere sculacciato

plát lado m

zadnja, zadajšnja plat lado posterior, parte f de atrás, (novca) reverso m, cruz f
druga plat medalje el reverso de la medalla
biti plat zvona tocar a somatén, (ob požaru) tocar a fuego
gledano s te plati visto desde este punto
z moje plati de mi parte
treba bi bilo slišati obe plati debería oírse a las dos partes

pritôžba (-e) f

1. reclamo; ricorso, recriminazione; lamentela; knjiž. doglianza:
pritožba zaradi slabe kvalitete blaga reclamo per la qualità scadente della merce
iz njenih ust ni bilo slišati pritožb dalla sua bocca non uscirono lamentele

2. jur. ricorso; appello:
vložiti pritožbo presentare ricorso

púška gun, (risanka) rifle, breechloader

púška za lov na ptice fowling piece; (starinska) musket, muzzle-loader
lovska púška hunting gun
púška kremenjača flintlock, firelock
púška karabinka carbine
strojna púška machine gun, Lewis gun
malokalibrska púška small-bore rifle
zračna púška air gun
avtomatska púška tommy gun, submachine gun, automatic firearm, automatic
protitankovska púška bazooka
púška repetirka repeater
dvocevna púška double-barrelled gun
s púško oborožen vojak rifleman, pl -men
cev púške (gun-)barrel
kopito púške butt of a rifle, rifle-butt
krogla iz púške bullet
v dosegu púške (zunaj dosega púške) within (out of) gunshot
stojalo za púške gun rack
municija za púško small-arms (ali rifle) ammunition
ogenj iz púšk rifle fire
strel iz púške gunshot, rifle shot
strelec s púško rifleman, pl -men
vizir púške backsight, (muha) sight
naboj za púško cartridge
jermen pri púški rifle sling
piramida púšk pile of arms
pritikline za púško rifle accessories pl
púške k nogi! ground arms!
púška je počila the gun went off
púška nese 2.000 m the gun has a range of 2,000 metres
držati púško vzporedno z zemljo to trail arms
dati púško na rame (z jermenom) to shoulder arms, (brez jermena) to slope arms
nabiti púško to load a gun
postaviti púške v piramido to pile (ali to stack) arms
slišati strel iz púške to hear a gunshot
ustreliti s púško to fire a shot
zgrabiti za púške to take up arms
vreči púško v koruzo (figurativno) to hang up one's axe, to throw up the sponge, to give in
púška je odpovedala the gun misfired (ali failed to go off)

ras|ti (-[t]em) zrasti

1. biologija wachsen (v višino emporwachsen, iz česa hervorwachsen aus, naprej weiterwachsen, skozi kaj durchwachsen durch)
zelo hitro rasti schießen, emporschießen
rasti v višino in die Höhe wachsen
bohotno rasti rastlinstvo, botanika, medicina wuchern
pustiti rasti wachsen lassen
pustiti si rasti brado sich den Bart wachsen lassen, sich einen Bart [stehenlassen] stehen lassen

2. (naraščati, dvigati se) cene: ansteigen

3. figurativno geben ipd.: schwellen, anschwellen

4. rastlinstvo, botanika na določenem rastišču: vorkommen
|
figurativno slišati travo rasti das Gras wachsen hören

rásti (rástem) imperf.

1. crescere:
fant lepo raste il ragazzo cresce bene
rasti v revščini crescere nell'indigenza

2. crescere, prosperare:
ekst. v teh krajih raste dobro vino da queste parti si produce un buon vino

3. crescere, accrescersi, aumentare:
družina raste la famiglia si accresce
cene rastejo i prezzi crescono, aumentano
raste nezadovoljstvo ljudi cresce il malcontento popolare

4. (po intenzivnosti) crescere, ingrossare, aumentare; (glede na količino) crescere; (po glasnosti) crescere, salire, innalzarsi, levarsi; (razvijati se) crescere, maturare:
hrup je rastel il frastuono aumentava, ingrossava
dolgovi rastejo i debiti crescono
cene naglo rastejo i prezzi lievitano
melodija je rastla la melodia saliva
rasti v dobrega športnika maturare in un buon atleta

5. pren. crescere, delinearsi:
v okolici rastejo nove hiše tutt'intorno crescono nuove case
iz kosa lesa je pod nožem rastla figurica dal legno si delineava sotto l'azione del coltello una figurina

6. farsi più sicuro (di sé), più fiero
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. greben mu raste gli sta crescendo la cresta
kupček mu raste il suo patrimonio cresce, si accresce
pren. slišati travo rasti avere un udito finissimo
iron. videti travo rasti in planke žvižgati avere le traveggole
rasti komu čez glavo non prendere più in considerazione, non farci più caso, averne le tasche piene
rasti v očeh koga crescere nella stima di qcn.
tak človek ne raste za vsakim plotom di uomini così s'è perso lo stampo
med. rasti (v zobnih jamicah) inalveolarsi
rasti v veje ramificare
PREGOVORI:
iz malega raste veliko il grande viene dal piccolo

sebično prislov
(egoistično) ▸ önzőenMorda se sliši sebično, a letošnje leto namenite sebi. ▸ Talán önzően hangzik, de az idei évet szánja önmagára!
Če človek sebično skrbi izključno za svojo srečo, nikoli ne bo srečen. ▸ Ha az ember önzően kizárólag a saját boldogságával foglalkozik, sohasem lesz boldog.

síla (-e) f

1. fiz. forza:
sredobežna, sredotežna sila forza centrifuga, centripeta
težnostna sila forza di gravità
gonilna sila (tudi pren.) forza motrice
magnetna, kemična sila forza magnetica, chimica

2. ekst. forza, violenza, sopruso:
upreti se sili ribellarsi alla forza, al sopruso
uporabiti silo ricorrere alla forza
na silo odpreti aprire con la forza
na silo se smehljati sorridere forzatamente
delati, storiti komu silo usare la forza contro qcn.
evf. storiti ženski silo violentare, stuprare una donna

3. (telesna, duševna sposobnost) forza spirituale, fisica;
ustvarjalne sile forze creative
meriti svoje sile misurare le proprie forze

4. forza, vigore, potenza:
izkoristiti silo vetra sfruttare la forza del vento
sila spomina, strasti la forza della memoria, della passione

5. (organizirana skupina) forze:
policijske sile le forze di polizia, dell'ordine
oborožene sile le forze armate

6. (država) potenza:
evropske, kolonialne sile le potenze europee, coloniali
sporazum velikih sil accordo delle superpotenze

7.
elementarne, naravne sile le forze della natura
rel. peklenske sile le forze infernali

8. (težko stanje, ki zahteva pomoč) necessità, imprevisto, emergenza;
hraniti denar za kako silo tenere da parte i soldi per casi di emergenza
predlagana rešitev je samo izhod v sili la soluzione proposta è soltanto un'uscita d'emergenza
klic v sili SOS

9. pog.
ni mi sile, pa vendar želim oditi non che mi ci trovi male, eppure vorrei andarmene
iron. ravno sila je bila to narediti proprio questo dovevi fare?!

10. pren. ni sile (v adv. rabi izraža omejeno stopnjo)
slišati je, da je bolan. Oh, ni sile si dice che sta male. Ma neanche tanto

11. za silo pren. abbastanza, un po';
za silo govori angleško, nemško mastica un po' d'inglese, di tedesco
za silo sem se ogrel mi sono scaldato un po'

12. po vsej sili ad ogni costo:
po vsej sili hoče ven vuole uscire ad ogni costo

13. od sile pren. (izraža visoko stopnjo) molto, oltre modo:
od sile natančen človek un uomo pedantissimo

14. od sile (v povedni rabi izraža nevoljo)
to je pa že od sile questo poi è troppo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
delovna sila forza lavoro, manodopera
narediti kaj po sili razmer fare qcs. per forza di cose
hist. sile osi le forze dell'Asse
agr. zakol v sili macellazione d'urgenza
fiz. odbojna, oviralna, privlačna sila forza di repulsione, impediente, di attrazione
sila trenja attrito
paralelogram sil il parallelogramma delle forze
geol. eksogene, endogene sile forze esogene, endogene
kem. molekulske sile forze molecolari
teh. potisna, vlečna sila spinta, trazione
kohezijska sila forza di coesione
jur. skrajna sila stato d'emergenza
višja sila forza maggiore
PREGOVORI:
sila kola lomi necessità fa legge
v sili še hudič muhe žre il bisogno fa trottar la vecchia

skrátka in short; in sum; in a word

skrátka, nič noče slišati o tem in a word, he won't hear of it
no, skrátka... well, the long and the short of it is..., to cut (ali to make) a long story short
skrátka (= konec koncev) when all is said and done