Franja

entendre* [ɑ̃tɑ̃drə] verbe transitif slišati, čuti; uslišati; imeti razumevanje (quelque chose za kaj), razumeti; pojmiti; meniti; nameravati, hoteti; zaslišati (priče); pričakovati (que ... da ...)

s'entendre slišati se; razumeti se (medsebojno), ujemati se, dobro shajati (avec quelqu'un s kom); sporazumeti se (avec quelqu'un, sur quelque chose s kom, glede česa); spoznati se (à v, na), razumeti se (à, en na)
entendre dur slabo slišati
entendre des témoins zaslišati priče
entendre la prière uslišati prošnjo
entendre la messe (religion) prisostvovati maši
entendre de ses propres oreilles slišati na lastna ušesa
je ne l'entends pas de cette oreille-là nočem o tem niti slišati
entendre la plaisanterie razumeti šalo
entendre raison ubogati pameten nasvet, dati si dopovedati, spametovati se
j'entends qu'on m'obéisse pričakujem, da me bodo ubogali, zahtevam poslušnost

harken [há:kən] neprehodni glagol
poetično prisluhniti (to komu, čemu)
arhaično poslušati, slišati

hear^* [híə]

1. prehodni glagol
slišati, poslušati
pravno zaslišati, razpravljati, pretresati; uslišati; zvedeti (from od, of o)

2. neprehodni glagol
slišati, dobiti vesti (about o)
slišati (from od)

hear, hear! da slišimo!; ironično glej!, glej!
pravno to hear evidence zaslišati priče
to hear say slišati govoriti
I've heard tell of pripovedovali so mi, povedali so mi
you will hear of it to si boš še zapomnil
he will not hear of it o tem neče nič slišati
let me hear from you piši mi
to make o.s. heard obrniti pozornost nase
so I (have) heard to sem slišal
to hear s.o. out do konca koga poslušati, pustiti koga govoriti do konca

hören slišati, zaslišati; (zuhören) poslušati; hören auf poslušati, ubogati (koga, kaj); hören an der Stimme: uganiti iz; schwer hören slabo slišati; sich hören lassen: das [läßt] lässt sich hören to se dobro sliši; von sich hören lassen javiti se, oglasiti se, pisati; hört! hört! čujte!, slišite, kaj pravi!; ich habe sie singen hören slišal sem jo peti; ich habe sagen hören, [daß] dass slišal sem, da

in-auriō -īre podeliti (podeljevati) komu zmožnost slišanja, podeliti mu sluh, da(ja)ti komu slišati: surdos inauribat (sinkop. impf.!) Lact.

intēndere^*

A) v. tr. (pres. intēndo)

1. knjižno usmeriti, usmerjati:
intendere lo sguardo upreti pogled

2. razumeti, spoznati, doumeti:
lasciar intendere namigniti
dare a intendere (a) prepričati (koga)
intendere al volo takoj razumeti
intendersela con qcn. ekst. s kom ljubimkati
s'intende! se razume! seveda!

3. razumeti:
capacità di intendere e di volere pravo prištevnost

4. slišati; zvedeti

5. sprejeti; poslušati; uslišati:
non intendere ragione ne si pustiti dopovedati, trmasto vztrajati pri svojem

6. nameravati, kaniti; zahtevati

7. slutiti

B) ➞ intēndersi v. rifl. (pres. mi intēndo) razumeti se:
intendersi bene dobro se razumeti
tanto per intenderci da se razumemo!
intendersi (di) razumeti se (na)

learn^* [lə:n]

1. prehodni glagol
(na)učiti se; zvedeti, slišati (of o, from od)

2. neprehodni glagol
(iz)učiti se, navaditi se; zvedeti, slišati (of o)

to learn by heart (na)učiti se na pamet
to learn by rote naučiti se z vajo, učiti se na pamet
I am (ali have) yet to learn that ni mi še znano, da
it was learned yesterday včeraj se je razvedelo
I've learned my lesson izučilo me

list⁶ [list] neprehodni glagol & prehodni glagol
arhaično, poetično poslušati, slišati, prisluhniti

òčuti òčujēm slišati, zaslišati, začuti: ljuto cvili lijepa djevojka, nju očula u vodi aždaja

oír* slišati, poslušati, zaslišati

oír en justicia zaslišati pred sodiščem
como quien oye llover meni nič tebi nič
¡oye! ¡oiga(n)! čujte! oho!
¡oiga! halo! (pri telefonu)
¿oyes? slišiš? si razumel?
¡Dios te (ali le) oiga! daj bog! bog te (Vas) usliši!

opepèliti opèpelīm
1. potresti s pepelom: opepeliti sebi glavu
2. ekspr. slišati: o tome ne da ni opepeliti

ouïr* [uir] verbe transitif, vieilli slišati, čuti; juridique zasliševati; (vieilli)

oyez! poslušajte!
j'ai ouï dire slišal sem praviti (que da)

percibir zaznati, opaziti, slišati; dobiti, prejeti (plačo)

percibir su sueldo prejeti svojo plačo
no percibirse de ne opaziti

per-cipiō -ere -cēpī -ceptum (per in capere)

1. prije(ma)ti, preje(ma)ti, spreje(ma)ti, zaje(ma)ti, nase ali vase vzeti (jemati), navze(ma)ti se česa, dobi(va)ti; polastiti (polaščati) se, lotiti (lotevati) se česa, prevze(ma)ti koga: (sc. Icarus) nullas percipit auras O. ne more (z brezkrilimi rokami) zajemati nobenega zraka več, ardor percipit aëra Lucr., tactu percipit rigorem O., percipere fructūs Ci. pobirati, sucum Col., colorem Plin., arteria, per quam vox percipitur Ci., sensus percipit rem in se Lucr.; pren.: p. fructum victoriae C. žeti, fructum ex re Cu. okoristiti (okoriščati) se s čim, praemia C. dobiti, uživati, urbis odium me percipit Ter., percipit me voluptas et horror Lucr.

2. metaf.
a) zazna(va)ti, (ob)čutiti, occ. videti, slišati, poslušati, uži(va)ti itd.: sonum Ci., querelas L., dolores miseriasque Ci., gemitum hominis Cu., spectaculum Ci., gaudia O., voluptas percipitur sensibus Ci., quod neque oculis neque auribus neque ullo sensu percipi potest Ci., perceptā Treverorum fugā C.; z odvisnim vprašalnim stavkom: percipite (poslušajte), quid dicam Ci., percipe, quid dubitem V.; z ACI: percepi super his rebus nostris te loqui Pl.
b) (na)učiti se česa, priučiti se čemu, česa, v pf. = (po)znati, vedeti: artificium, philosophiam Ci., usum eius generis proeliorum C., philosophorum praecepta ita percepta habuit N. (besedna igra) se je naukov filozofov tako naučil, je nauke filozofov tako poznal, nullo usu rei militaris percepto C. ki si niso pridobili še nobenih vojaških izkušenj, ad percipiendam virtutem litteris adiuvari Ci., civium nomina perceperat Ci. je znal na pamet, nomen perceptum Ci. znano.
c) doume(va)ti, razume(va)ti, doje(ma)ti, pojmiti, pojmovati, spozna(va)ti, jasno sprevide(va)ti: aliquid animo Ci., ratio ipsis percepta Cu., vis percipiendi Q. doumljivost, pro percepto alicui liquere Gell. veljati komu za neizpodbitno (neovrgljivo) trditev; subst. pt. pf. percepta -ōrum, n (= gr. ϑεορήματα) načela, pravila: artis Ci.

Opomba: Star. cj. plpf. percepset = percepisset: Pac. ap. Ci.

sàčuti sàčujēm
1. gl. saslušati
2. slišati: nisam vam toga prije kazivala da ne bude poruge ako sačuje svijet

sentir [ie/i] ob-, za-čutiti; zaznati, zapaziti; obžalovati; meniti, imeti za (kaj); slišati

sentir de muerte zelo obžalovati
sin sentir nezavedno, podzavestno, ne da bi opazil
siento mucha alegría zelo me veseli
siento mucho frío zelo me zebe
siento miedo strah me je, bojim se
sentir mucha sed zelo sem žejen
lo siento mucho zelo mi je žal, zelo obžalujem
siento con él sočustvujem z njim
le hizo sentirlo dal mu je to čutiti
sentirse (po)čutiti se; dišati po čem; dobiti razpoke (zid)
sentirse enfermo (ali malo) bolnega (slabo) se počutiti
sentirse malo de cabeza imeti glavobol
sentirse poeta čutiti se poklicanega za pesnika; imeti pesniško žilico
sentirse con fuerzas čutiti se (dovolj) močnega
eso le dará que sentir to ga bo drago stalo, to bo obžaloval
me siento muy obligado zelo sem hvaležen
se sienten pasos slišijo se koraki

sentire

A) v. tr. (pres. sēnto)

1. slišati; poslušati:
sentirci poco slabo slišati, biti naglušen
non sentirci da un orecchio pren. ne slišati na uho
sentire una conferenza poslušati predavanje
sentire la messa biti pri maši
sentire tutte e due le campane slišati obe plati zvona
sentire il medico posvetovati se z zdravnikom
non voler sentire ragioni ne poslušati nikogar, trmasto zavračati tuje razloge
ma senti un po', senti che roba! glej no! (za izražanje začudenja, ogorčenja ipd.)
stammi (bene) a sentire dobro me poslušaj!

2. začutiti, zavonjati, zaduhati:
sentire un odore zavonjati

3. začutiti; pokusiti:
senti com'è buono questo vino pokusi, kako dobro je tole vino!

4. začutiti; potipati:
senti com'è morbida questa lana potipaj, kako mehka je ta volna!

5. čutiti, občutiti (telesno, duševno):
sento caldo, freddo, fame, sete, sonno vroče mi je, hladno mi je, lačen sem, žejen sem, zaspan sem
sente l'acquolina in bocca sline se mu cedijo
sente i brividi lungo la schiena zona ga spreletava
sentire dolore, tristezza čutiti bolečino, žalost
sentirsi la tremarella addosso bati se

6. začutiti, opaziti; slutiti:
sentivo che sarebbe finita male čutil sem, da se bo slabo končalo

7.
sentire amore, gratitudine, pietà, stima (per) čutiti ljubezen, hvaležnost (do koga), smiliti se, čutiti spoštovanje (do koga)

B) v. intr. dišati, smrdeti po; imeti okus po (tudi pren.):
la stanza sente di stantio soba smrdi po zatohlem
lo strutto sente di rancido mast ima žaltav okus
la storia sente di inganno zadeva smrdi po prevari

C) ➞ sentirsi v. rifl. (pres. mi sēnto) počutiti se (telesno, duševno, čustveno):
sentirsi bene, male čuti se dobro, slabo
sentirsi in gamba čutiti se zdravega
sentirsi in vena biti razpoložen, v formi
sentirsi a proprio agio, a disagio počutiti se prijetno, neprijetno
sentirsi in colpa čutiti se krivega
sentirsi capace, in grado di fare qcs. čuti se sposobnega za kaj
sentirsi in debito, in obbligo verso qcn. čutiti se dolžnega do koga
sentirsi fiero di qcs. biti ponosen na kaj
sentirsela pog. biti pripravljen na kaj, imeti moč za:
non me la sentivo di fare altri sacrifici nisem imel moči, da bi se še naprej žrtvoval

Č) m sing. knjižno rahločutnost, senzibilnost

udire^* v. tr. (pres. ōdo)

1. slišati

2. ekst. slišati, zvedeti

3. knjižno poslušati; zaslišati:
udire l'imputato, i testimoni zaslišati obtoženca, priče

4. ekst. slišati (prošnjo, ukaz); poslušati (nasvet):
Dio ode le preghiere dei deboli Bog sliši molitve slabotnih
udire il consiglio di poslušati nasvet koga

5. razumeti

understand^* [ʌndəstǽnd]

1. prehodni glagol
razumeti, umeti, pojmiti; razumeti se, spoznati se (how to nedoločnik kako...)
uvideti, spoznati, izkusiti; smatrati, misliti, predpostaviti, podrazumeti

2. neprehodni glagol
razumeti, imeti razum; biti informiran
zastarelo zvedeti, slišati

to understand about s.th. biti informiran o čem
to understand one another (each other) razumeti se med seboj (eden drugega), zlágati se, harmonirati
to understand business razumeti se na posle
he understands horses razume se, spozna se na konje
he can't understand a joke on ne razume šale
I understand from his manner vidim po njegovem vedenju
I understand he died last week zvedel sem (slišal sem, slišim), da je umrl pretekli teden
I understand that you spread these rumours slišim (slišal sem, pravijo), da vi širite te govorice
am I to understand that this sum is meant to cover all expenses? naj razumem (naj to pomeni), da naj ta vsota krije vse stroške?
do I (ali am I to) understand that you refuse? hočete s tem reči, da odklanjate?
it is an understood thing that... samo po sebi se razume, da...
that is understood to se razume samo po sebi
to give s.o. to understand dati komu razumeti
to make s.o. understand dati komu razumeti; razložiti komu
to make o.s. understood in French sporazume(va)ti se v francoščini, znati toliko francosko, da se sporazumemo (s kom)
it must be clearly understood that if you go, you go alone moramo si biti čisto na jasnem, da, če greste, greste sami
what did you understand him to say? kako ste razumeli njegove besede?

vernehmen^* (hören) slišati, začuti; jemanden zasliševati