Franja

Zadetki iskanja

  • mrléti -im
    1. svjetlucati (svet-) slabim plamenom: na mizi mrli luč
    2. slabo se javljati, pokazivati: v daljavi mrli venec gora, v njenih očeh mrli strah
    3. treperiti: zrak je mrlel nad njivami
    4. venuti: rože na travniku mrlijo
  • opláka ž
    1. v. odplaka
    2. bućkuriš, slabo vino
  • absurdnost samostalnik
    1. (nesmiselnost) ▸ abszurdum, abszurditás, képtelenség
    absurdnost položaja ▸ a helyzet abszurduma
    privesti do absurdnosti ▸ abszurditásig vezet
    Očitno je tudi sodišče spoznalo absurdnost takšnih obtožb. ▸ Nyilvánvaló, hogy a bíróság is felismerte ezeknek a vádaknak az abszurditását.

    2. (smešnost) ▸ abszurdum, nevetséges volta valaminek, badarság
    Nalašč slabo napisani dialogi dodatno pripomorejo absurdnosti situacij, v katerih se znajdejo glavni junaki. ▸ A szándékosan rosszul megírt párbeszédek tovább fokozzák a főhősök által megélt helyzetek abszurditását.
  • alkoholni maček frazem
    (slabo počutje po popivanju) ▸ macskajaj, másnaposság
    Z leti smo čedalje dovzetnejši za posledice alkoholnega mačka, poškodbe jeter in škodo na osrednjem živčnem sistemu. ▸ Az évek során egyre fogékonyabbak leszünk a másnaposság következményeire, a máj és a központi idegrendszer károsodásaira.
  • amaterizem samostalnik
    1. (neprofesionalna dejavnost) ▸ amatörizmus
    Praktično sem iz popolnega amaterizma prišla v klub, ki je profesionalen na vseh področjih. ▸ Gyakorlatilag a teljes amatörizmusből egy minden téren profi klubba érkeztem.
    Prejel naj bi 15 dolarjev plačila, kar je bilo proti vsem pravilom strogega amaterizma. ▸ Állítólag 15 dollár fizetést kapott, ami ellentmondott a szigorú amatörizmus minden szabályának.

    2. izraža kritiko (slabo opravljeno delo) ▸ amatörizmus [rosszul végzett munka]hozzá nem értés
    Gre za obrtniški amaterizem prve vrste.kontrastivno zanimivo Teljesen hozzá nem értő módon elvégzett kisiparosi munkáról van szó.
    Sedanja vlada zelo kritizira ta sklep in ga označuje kot popoln amaterizem. ▸ A jelenlegi kormány erősen bírálja ezt a határozatot, és teljes amatörizmusként tünteti fel.
  • artikulira|ti (-m) artikulieren (slabo schlecht)
  • bankrot samostalnik
    1. (finančno stanje) ▸ csőd
    razglasitev bankrota ▸ csődbejelentés
    bankrot banke ▸ bankcsőd
    bankrot države ▸ államcsőd
    bankrot podjetja ▸ vállalat csődje, vállalati csőd
    bankrot kluba ▸ klub csődje
    razglasiti bankrot ▸ csődöt jelent
    osebni bankrot ▸ személyi csőd
    državni bankrot ▸ államcsőd
    na robu bankrota ▸ csőd szélén
    Banko je v času krize pred bankrotom reševala vlada in je še vedno v njenem večinskem lastništvu. ▸ A bankot az állam mentette meg a csődtől a válság idején, és továbbra is többségi tulajdonában van.
    Grčijo so nekateri analitiki razglasili za državo na robu bankrota. ▸ Egyes elemzők szerint Görögország a csőd szélén áll.
    Dejstvo je, da se je občina pred dvema letoma zaradi slabo načrtovanih naložb znašla pred bankrotom. ▸ Tény, hogy két évvel ezelőtt az önkormányzat csőd előtt állt a rosszul tervezett beruházások miatt.
    Država se je bližala bankrotu. ▸ Az ország a csőd felé tartott.

    2. (propad) ▸ csőd
    moralni bankrot ▸ morális csőd, erkölcsi csőd
    S prihodom velike vojne, ki je na tisoče mladeničev odtrgala od domačega okolja, normalnih ljubezenskih in čustvenih vezi, je prišla tudi poplava moralnega bankrota. ▸ A nagy háború kitörése, amely fiatal férfiak ezreit szakította el otthonuktól és a szeretteiktől, magával hozta az erkölcsi csőd hullámait is.
    bankrot morale ▸ morális csőd, erkölcsi csőd
    bankrot vrednot ▸ értékek csődje
    Družbeno odgovorne že več let peče zgaga zaradi vsenavzočega političnega klientelizma in bankrota vrednot. ▸ Akik társadalmi felelősséget viselnek, évek óta gyomorégésétől szenvednek a mindent átható politikai klientelizmus és az értékek csődje miatt.
    intelektualni bankrot ▸ szellemi csőd
    Upam, da bodo končno priznali svoj intelektualni bankrot, se opravičili za svoje asocialno vedenje in se spremenili. ▸ Remélem, végre beismerik szellemi csődjüket, bocsánatot kérnek aszociális viselkedésükért és megváltoznak.
    idejni bankrot ▸ eszmei csőd
    Ne gre za upanje, temveč za analizo, ki kaže, da je kapitalistični družbeni red doživel idejni bankrot in da potrebujemo alternativo. ▸ Ez nem remény, hanem elemzés, amely megmutatja, hogy a kapitalista társadalmi rend ideológiai csődöt szenvedett, és hogy alternatívára van szükségünk.
    politični bankrot ▸ politikai csőd
  • biti1 (sem)

    1. sein; (obstajati) existieren
    je/ni es gibt/es gibt nicht (je razlog/ni razloga … es gibt Grund/ keinen Grund …)
    česa je še (etwas) gibt es noch (kruha je še Brot gibt es noch)

    2.
    biti kaj (etwas) sein (biti otroška zdravnica/sprevodnik Kinderärztin/Schaffner sein)
    jaz sem, ki sem ich bin, der "ich-bin-da"

    3.
    biti kakšen sein (biti velik/rdečelasa/čistokrven/žalosten groß/rothaarig/reinrassig/traurig sein)
    po okusu: schmecken (biti grenak/kisel/sladkast bitter/sauer/süßlich schmecken)
    biti (zelo) lačen/žejen (großen) Hunger/Durst haben
    ne biti lačen/žejen keinen Hunger/Durst haben

    4.
    je/so/ni (potekati) stattfinden (seja je v dvorani B die Sitzung findet im Saal B statt; pogrebne slovesnosti bodo v ponedeljek die Begräbnisfeierlichkeiten finden am Montag statt)
    (koga) ni (jemand) ist nicht hier/da
    koga še ni (jemand) ist noch nicht gekommen (Karla še ni Karl ist noch nicht gekommen; staršev še ni nazaj/doma die Eltern sind noch nicht zurück/sind noch nicht gekommen)
    šole jutri ne bo (morgen) gibt es keine Schule

    5.
    je/ni tako dem ist (nicht) so

    6.
    biti do česa: meni je do česa mir ist an (etwas) gelegen; ich habe Interesse an (einer Sache) (meni je do resnice mir ist es an der Wahrheit gelegen; meni ni do mesa ich habe kein Verlangen nach Fleisch)
    meni je/ni do koga mir ist an (jemandem) gelegen/nicht gelegen; (jemand) interessiert mich (nicht)
    |
    biti iz Pariza/dobre hiše: aus (Paris/gutem Haus) sein
    biti iz najhujšega über dem Berg sein
    |
    biti na kom: na tebi je, da … es ist/liegt an (dir), zu …
    |
    biti ob kaj (etwas) verloren haben (ob vse sem ich habe alles verloren/mir wurde alles genommen; bil je ob življenje er ist ums Leben gekommen; bil je ob kosilo er ist ohne Mittagessen geblieben)
    |
    biti pri teti/zdravniku: bei (der Tante/dem Arzt) sein; (die Tante/den Arzt) besuchen; zabavi: besuchen; (večerni) predstavi: in (der Vorstellung/Abendvorstellung) sein
    biti pri čem : vem, pri čem sem (ich weiß,) woran ich bin
    |
    biti za (odobravati/podpirati) dafür sein
    |
    meni je/ni ➞ → dobro, dolgčas, slabo, všeč itn.
    biti ➞ → na glasu itn.
    v restavraciji: za koga je (riba)? wer bekommt ([den] Fisch)?
  • bíti (sem) to be; to exist; to live; to take place

    je (= se nahaja) there is
    so (= se nahajajo) there are; (bivati) to stay
    bíti lačen, žejen to be hungry, thirsty
    bíti ves iz sebe to be beside oneself, to be overwrought
    3 x 5 = 15 three times five equals fifteen
    kaj je, kakó je (kaj) z njim? how is he?, how is he getting on?; how are things with him?
    kaj je s teboj? what is the matter with you?
    toplo (mraz) mi je I am warm (cold)
    ne morem bíti brez (cigaret) I cannot do without (cigarettes)
    bíti brez denarja to be short of money
    bíti brez premoga to be short of coal
    po čem je kruh? how much is (the) bread?
    koliko je do postaje? how long does it take to the station?
    bodi previden! be careful!
    on je iz Londona he is (ali comes) from London
    kdo je? who is there?
    kdo je tam? (vojak na straži) who goes there?
    po meni je, z menoj je konec I am done for, pogovorno I've had it
    kaj Vam je? what is the matter with you?
    nič mi ni there is nothing the matter with me
    slabó mi je I feel sick
    jaz sem (to) it is I, pogovorno it's me
    če bi jaz bil Vi (bil na Vašem mestu), bi ostal doma if I were you, I would stay at home
    če je (to) takó if it is so, if that be so, if that be the case
    naj bo takó! arhaično let it be so!
    naj bo (to), kot hoče! be that as it may
    naj bo tako ali tako in either case
    to bo dovolj this will do
    kar je bilo, je bilo let bygones be bygones
    bíti v napoto to be in the way, to inconvenience, to hinder
    ni mi za... I don't care for...
    za to mu ni he does not care about it
    nič mi ni zanj pogovorno I couldn't care less about him, I don't care a fig for him
    ni mi do šal I am in no mood for joking
    to ni (nič) zame that is not in my line
    nič ni bilo iz tega nothing came of it
    ni mi do poezije I have no time for poetry
    mnogo mi je do tega, da... I am very anxious to...
    vem, pri čem sem I know where I stand
    on je proti meni he has set his face against me
    hiša je v gradnji the house is being built
    bilo mi je, da bi jokal I felt like crying
    on bi bil dober učitelj he would make a good teacher
    tu gre za bíti ali ne bíti this is a matter of life or death
    šlo je za bíti ali ne bíti it was touch and go
    pri tem sem ob 50.000 SIT I am fifty thousand tolars out of pocket over it
  • bíti (sém) imperf.

    A) (v osebni rabi)

    1. (izraža materialno ali duhovno navzočnost) essere:
    so še stvari, ki jih ne poznamo vi sono ancora delle cose che non conosciamo
    bil je kralj, ki je imel tri sinove c'era una volta un re che aveva tre figli

    2. (navadno s prislovnim določilom, s širokim pomenskim obsegom) essere, stare:
    hiša je (stoji)
    sredi polja la casa sta in mezzo ai campi
    za gozdom je (se razprostira)
    travnik dietro il bosco c'è, si stende un prato
    biti na zabavi (udeležiti se je) essere, partecipare alla festa
    nesreča je bila (se je zgodila)
    včeraj l'incidente è avvenuto ieri

    3. (z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom za izražanje lastnosti ali stanja osebka)
    prijatelj je učitelj l'amico fa il maestro
    pšenica še ni zrela il grano non è ancora maturo
    biti naprodaj essere in vendita
    biti v sorodu essere imparentato
    ne biti po volji non piacere, non andare
    biti brez denarja essere senza quattrini, al verde
    biti ob kaj perdere (lavoro, buon nome)
    biti za kaj sostenere, appoggiare qcs.
    biti v dvomih dubitare
    biti v skrbeh, v strahu za koga temere per qcn.
    (s kakovostnim rodilnikom):
    biti vesele narave essere di indole allegra
    biti srednje postave essere di statura media
    biti kmečkega rodu essere di origine contadina
    biti slabega zdravja essere di salute cagionevole
    biti istih let avere la stessa età

    4. (za izražanje istosti, enakosti) fare:
    ena in ena je dve uno più uno fa due
    kolikokrat je dve v osem? due quante volte sta in otto? quante volte fa otto diviso due?

    B) (v brezosebni rabi)

    1. (z zanikanim osebkom v rodilniku) essere:
    jutri ne bo šole domani non c'è lezione
    očeta še ni papà non c'è ancora

    2. (s smiselnim osebkom v odvisnem sklonu):
    žal mi je bilo mi è dispiaciuto
    zelo jo je bilo groza provava un forte terrore
    mater je strah la madre ha paura
    vse je bilo sram tutti si vergognarono

    3. (z delnim rodilnikom za izražanje količine) essere:
    denarja je malo di soldi ce n'è pochi
    ali je kaj novega c'è niente di nuovo
    deset jih je bilo erano (in) dieci

    4. (s prislovno rabljenim izrazom v povedku):
    dolgčas je che noia!
    otroka mu ni bilo mar del bambino non gliene importava niente
    na morju je bilo lepo al mare è stato bello
    slabo ji je bilo si è sentita male
    škoda ga je peccato per lui

    5. (z nedoločnikom za izražanje možnosti ali nujnosti) essere:
    žive duše ni bilo videti non c'era, non si vedeva anima viva
    tako se je spremenil, da ga skoraj ni spoznati è cambiato tanto da essere quasi irriconoscibile

    6. (v osebni ali brezosebni rabi, navadno s prislovno rabljenim samostalnikom) essere, fare:
    mraz je bilo faceva freddo
    zunaj je bila tema fuori era buio

    7. (eliptično za oživitev pripovedi) essere:
    kaj bomo zdaj? e adesso cosa si fa?
    še en kozarček bova beviamo un altro goccio
    klop je iz kamna la panca è di pietra
    fant je s Primorskega il giovanotto è del Litorale
    deček ni za šolo il ragazzo non è tagliato per la scuola
    hvala lepa. Ni za kaj tante grazie. Non c'è di che

    C) (pomožni glagol z opisnim ali trpnim deležnikom) essere:
    je delal, bo delal ha lavorato (lavorava, lavorò), lavorerà
    je izdelan è fatto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    kar je, je quel che è stato è stato
    dekle je lepo, da je kaj la ragazza è una vera bellezza
    obleka je bila trideset tisoč tolarjev il vestito è costato trentamila talleri
    ta je lepa! questa è bella!
    še tega je bilo treba ci voleva pure questo
    prav mu je gli sta bene
    bilo mu je, da bi zavriskal avrebbe voluto gridare dalla gioia
    o tem ni da bi govoril non è il caso di parlarne
    biti na glasu essere noto, famoso
    ali ti je znano, kaj je na stvari tu ne sai qualcosa?
    na tebi je, da poveš tocca a te dirlo
    otrok je po očetu il ragazzo è tutto suo padre, è suo padre sputato
    po njem je è perduto, è morto
    ne vem, pri čem smo non so a che punto siamo
    biti pri sebi essere cosciente; essere robusto
    ves dan je v knjigah sta tutto il giorno chino sui libri
    pren. biti bela vrana essere raro come le mosche bianche
    biti bogat z nečim abbondare di qcs.
    bolje bi bilo, če bi ostali doma tanto valeva restare a casa
    pren. biti brez skrbi dormire tra due guanciali
    biti deležen splošne graje riscuotere il biasimo generale
    koliko sem dolžan? cosa devo?
    biti donosen rendere
    biti drogiran žarg. avere la scimmia sulla spalla
    napis je iz trinajstega stoletja l'iscrizione data dal tredicesimo secolo
    biti kandidat candidarsi
    biti komu v čast fare onore a qcn.
    biti med Scilo in Karibdo essere tra Scilla e Cariddi
    biti mlahav essere di lolla
    biti na čelu capitanare, capeggiare, guidare
    biti na dieti stare a dieta
    kakor je navada reči come si suol dire
    tvoje ravnanje ni primerno tvojim letom certi tuoi atteggiamenti si disdicono alla tua età
    biti nujen urgere
    biti ob pamet ammattire
    pren. biti poskusni zajec fare da cavia
    potreben bi bil še ščepec soli qui ci andrebbe ancora un po' di sale
    ti čevlji so mi prav queste scarpe calzano benissimo
    stori, kakor ti je prav fa' pure come ti piace
    biti stalni odjemalec v trgovini servirsi in un negozio
    biti v agoniji agonizzare
    biti v cvetju fiorire
    biti v devetih nebesih essere al settimo cielo
    biti v modi usare
    zdaj so v modi nižje pete adesso i tacchi usano meno alti
    biti v nevarnosti correre pericolo
    jur. biti v pristojnosti competere
    biti v skrbeh (za) temere, trepidare (per)
    biti v veljavi essere in vigore, vigere
    biti višji, širši, težji superare qcn. in altezza, in larghezza, in peso
    pren. biti ves blažen andare in visibilio
    biti vreden, zelo vreden, vreden celo premoženje valere un mondo, un occhio della testa, un patrimonio, un Perú, un tesoro
    ne biti vreden piškavega oreha non valere un accidente, un cavolo, un fico secco
    biti zaslužen za domovino ben meritare della patria
    biti zastarel essere out
    biti žal dispiacere, rincrescere
    žal mi je, a ti ne morem ustreči mi dispiace ma non posso accontentarti
  • blagó (roba) goods pl, merchandise; ZDA wares pl; commodity, commodities pl; article; (tekstil) material, textile, cloth, stuff

    blagó v carinskem skladišču bonded goods
    blagó za damsko obleko dress material
    luksuzno blagó luxury goods
    lončarsko blagó hollow ware
    kolonijalno blagó groceries
    mešano blagó assorted goods
    najboljše blagó prime goods
    neprodajno blagó a drug on the market
    prvovrstno (drugovrstno) blagó firsts (seconds) pl
    slabo blagó inferior goods
    subvencionírano blagó subsidized goods
    tekstilno blagó textiles pl
    tkano blagó fabric, tissue
    volneno blagó woollen goods
    vozno blagó freight
    blagó na poti goods in transit
    dobava blaga supply, purveyance
    dostava, izročitev blaga delivery
    pošiljka blaga (z vlakom) consignment, (z ladjo) shipment
    skladišče blaga warehouse
    zaloga blaga stock
    dobro blagó se samo hvali good wine needs no bush
  • bolan (boln|a, -o) krank, erkrankt; pri kronični bolezni: leidend; [unpäßlich] unpässlich
    biti bolan krank sein, (slabo se počutiti) [unpäßlich] unpässlich sein
    bolan na … -krank, -leidend (na jetrih leberkrank, na ledvicah nierenkrank, na pljučih lungenleidend/lungenkrank, na srcu herzleidend/herzkrank, na želodcu magenkrank/magenleidend, na živcih nervenkrank/nervenleidend, dedno erbkrank, duševno geisteskrank, spolno geschlechtskrank)
    hudo bolan [schwerkrank] schwer krank
    na smrt bolan todkrank, sterbenskrank
    biti bolan krank sein, krank liegen, ležati: das Zimmer hüten (müssen)
    figurativno bolan od ljubezni liebeskrank
    delati se bolnega sich krank stellen
    prigovarjati komu kot bolnemu konju (jemandem) wie einem lahmen Gaul zureden
  • bránje reading; lecture; (obiranje, trganje) gathering

    bránje grozdja vintage
    povečevalno steklo za bránje magnifying glass
    vnet za bránje fond of reading
    vreden bránja worth reading, readable
    ta knjiga je slabo (revno) bránje this book is poor reading
    oslepel boš od bránja you will read yourself blind
    zaspal je pri bránju he read himself to sleep
  • citrus samostalnik
    1. ponavadi v množini (sadež) ▸ citrus
    ožemalnik citrusov ▸ citrusfacsaró
    olupki citrusov ▸ citrusok héja
    izvlečki citrusov ▸ citruskivonatok
    aroma citrusov ▸ citrusaroma
    vonj citrusov ▸ citrusok illata
    sok citrusov ▸ citrusok leve
    olje citrusov ▸ citrusolaj
    uživanje citrusov ▸ citrusok fogyasztása
    lupine citrusov ▸ citrus héja
    vonj po citrusih ▸ citrusillat
    sok iz citrusov ▸ citruslé
    Vitamin C večina povezuje s citrusi, natančneje z limono. ▸ A C-vitamint a legtöbben a citrusokkal, pontosabban a citrommal kapcsolják össze.
    Sopomenke: agrum

    2. ponavadi v množini (drevo) ▸ citrus
    gojenje citrusov ▸ citrustermesztés
    nasadi citrusov ▸ citrusültetvények
    Kakšnega posebnega rednega obrezovanja citrusi ne potrebujejo oziroma ga slabo prenašajo. ▸ A citrusok nem igényelnek semmilyen különleges, rendszeres metszést, illetve rosszul tűrik azt.
    Sopomenke: agrum
  • čítati glej tudi brati leer

    slabó čitati leer mal
    čitati misli leer el pensamiento
    čitati iz roke leer en las rayas de la mano
    čitati med vrsticami leer entre líneas
  • dela|ti [é] (-m) narediti

    1. (opravljati delo) arbeiten (kot als; pri bei, v in; na akord im Akkord, po malem auf Sparflamme, s polovičnim delovnim časom halbtags, za denar für Geld/gegen Geld; na romanu an einem Roman), -arbeiten (brez predaha/premora durcharbeiten, na črno schwarzarbeiten/pfuschen, naprej weiterarbeiten/fortarbeiten, s skrajšanim delovnim časom zaradi pomanjkanja dela kurzarbeiten)
    figurativno delati za boljšo prihodnost/proti režimu/na rešitvi problema arbeiten für eine bessere Zukunft/gegen das Regime/an der Lösung eines Problems
    medicina poslati delat gesundschreiben

    2. (biti zaposlen) v gledališču: beim Theater sein; na ladji: zur See fahren
    dela v izmenah Schichten fahren

    3. (izdelovati) pohištvo, čevlje, pesmi …: machen
    delati maslo Butter machen, buttern
    (opravljati) machen (izpit/maturo ein Examen/das Abitur, domače naloge Hausaufgaben, nadure Überstunden); (narejati) machen (dolgove Schulden, hrup Lärm, velik vtis großen Eindruck, veliko hrupa viel Lärm/Geräusch)
    delati težave komu (jemandem) Schwierigkeiten machen, [schwerfallen] schwer fallen
    ne delati težav komu (jemandem) keine Schwierigkeiten machen, [leichtfallen] leicht fallen
    delati težave/skrbi Kummer machen/zu schaffen machen/Mühe machen
    delati si X sich X machen (iluzije Illusionen, skrbi Sorgen)
    |
    zdržema delati durchmachen (čez poldne mittags/die Mittagspause, do polnoči bis Mitternacht, čez vikend das Wochenende)

    4. (početi) machen; tun
    Kaj delaš? (počneš) Was machst du?/Was tust du?

    5. s stroji ipd.: handhaben (Maschinen handhaben), hantieren mit

    6. v frazah s samostalniki, pridevniki glej pod samostalnikom, pridevnikom
    delati cirkus Faxen machen, zaradi česa: viel Aufhebens machen
    delati čudeže Wunder tun/wirken
    delati družbo (jemandem) Gesellschaft leisten
    delati gube blago: Falten schlagen
    delati hrup Lärm verursachen, figurativno Wirbel machen
    delati korekture Korrektur lesen
    delati kot natakar kellnern
    delati kot pripravnik volontieren
    delati kot taksist Taxi fahren
    delati mehurje Blasen ziehen
    delati nitke Fäden ziehen
    delati preglavice Kopfzerbrechen bereiten/machen, Scherereien machen
    delati propagando za (etwas) propagieren, die Trommel rühren für
    delati prve korake die ersten Gehversuche machen
    delati razsevke medicina absiedeln, streuen
    delati ročna dela handarbeiten, Handarbeiten machen
    delati seznam auflisten
    delati težave [Verdruß] Verdruss bereiten/bringen, medicina Beschwerden verursachen
    slabo/nemarno delati schlampen, schludern
    delati (si) zaloge hamstern
    delati z lopato schaufeln
    figurativno delati kot svinja z mehom arg in (etwas) hausen
    delati račun brez krčmarja die Rechnung ohne den Wirt machen
  • deti2 [é] (denem/dem) tun; (vtakniti) stecken, (položiti) legen, (postaviti) stellen
    dobro deti [wohltun] wohl tun, eine Wohltat sein
    slabo deti schlecht bekommen
    figurativno deti v koš in die Tasche/in den Sack stecken
    nič ne de! macht nichts!/das ist nicht weiter schlimm!
    | ➞ → denimo
  • disponíran disposed

    biti dobro (slabo) disponíran to be welldisposed (ill-disposed)
  • disponíran

    dobro (slabo) disponiran bien (mal) dispuesto
  • dišáti sentir, avoir un parfum, répandre (dégager, exhaler) une odeur, fleurer quelque chose; être au goût de, plaire à

    dobro (slabo) dišati sentir bon (mauvais)
    po plinu diši ça sent le gaz
    po prismojenem dišati avoir un goût de brûlé, sentir le brûlé
    to mi diši c'est de (ali à) mon goût, cela me plaît
    nič mi ne diši je ne trouve goût à rien, je n'ai aucun appétit
    to vino mi (izredno) diši je trouve ce vin bon (excellent)