Franja

Zadetki iskanja

  • ambiguus 3, adv. -ē, pri Ambr. (ambigere)

    1. na dve strani enako se nagibajoč, med dvema omahujoč, dvojeobrazen, obojen, obojestranski, spremenljiv: viri (= Centauri) O., natum (esse) ambiguo inter marem ac feminam sexu infantem L. = obojespolen, ambiguus fuerit, modo vir, modo femina, Scython O. spremenljive podobe, Proteus O., virgo O. (= Sirena in Sfinga), puer vultu ambiguo H. z dekliškim obrazom, in virum soliti vultus mutare ferinos ambigui prosecta lupi O. darilno drobovje volkodlaka, ki spreminja svoj zverski obraz v moža (v moško podobo), per ambiguum favorem L. omahujoč med strankami; pesn.: promisit Apollo ambiguam tellure nova Salamina futuram H. dvojčično mesto, druga istoimenska Salamina.

    2. pren.
    a) omahujoč, dvomljiv (dvomen), nejasen, negotov: haud ambiguum regem alterum mea morte faciam L. brez dvoma edinega kralja, ambiguo lapsu refluitque fluitque (Maeander) O., ambiguus tanti certaminis heres O., ambiguus proeliis T. zdaj zmagujoč, zdaj premagan, equites ambigue certavere T. neodločeno, nec ambigue est victus L. = odločno; z odvisnim vprašanjem: ambiguum, Clymene precibus Phaëthontis an irā mota magis... O. nejasno, ali..., ambiguum habebatur, quantum Caesari in eam liceret T.; subst. ambiguum -ī, n dvomno (dvomljivo), negotovo, nejasno: in ambiguo est..., quid de hac re fiat Pl. nejasno je, rumor in ambiguo est O. govorica vzbuja dvojno sodbo, in ambiguo servare H. ali relinquere Lucr. nedognano puščati, in ambiguo Britannia fuit T. v dvomljivem položaju; (z gen.) (še) ne vedoč, neodločen: imperandi T. ali naj prevzame vladarstvo, futuri T. kaj naj se zgodi (stori), ambiguo haerebat Ambr.
    b) dvoumen, dvosmiseln, mnogopomenski, skrivnosten, nedoumljiv, zagoneten, temen, nejasen: nomen, scriptum, oracula, verba Ci., dicta O., vox Sen. tr., spargere voces ambiguas V., iocus, responsa, tituli Suet., ambigue dicere, loqui agere Ci., ambigue scriptum, verbum ambigue positum Ci.; subst. ambiguum -ī, n dvoumje, dvoumnost, dvosmiselnost: ex ambiguo (= ambigue) dicta Ci., addito ambiguo, altero genere ridiculi Ci., cum plura ambigui (ali ambiguorum) sunt genera Ci.
    c) dvomljiv, negotov, nezanesljiv: ictus L., auctor (sel) O., viae O., ambiguā in amicitia fide esse L., domum timet ambiguam Tyriosque bilingues V., puer ingenii ambigui Plin. iun., amb. tribuni T., amb. pudicitia Gell., ne legiones ambigue agerent T.; occ. α) neugoden, negativen, slab: aquae O. sumljive, nevarne, secundarum ambiguarumque rerum sciens T. izveden v sreči in nesreči, ambiguae domi res T. neugoden položaj. β) negotov = sporen, izpodbiten: ager L., res possessionis haud ambiguae L., pro certis ambigua malebat T. namesto gotovega posestva negotovo.
  • amiss2 [əmís] povedkovnik pridevnik
    neprimeren, napačen, neudoben, slab
  • anémičen -čna -o prid.
    1. anemic
    2. ekspr. slab, lipsit de consistenţă
  • angustus 3, adv.

    1.
    a) krajevno: ozek, tesen, ne prostoren, ne prostran (naspr. lātus, laxus, amplus): locus, domus, pontes Ci., aditus C., V., fines C., montes C. blizu skupaj stoječe, via, semita L., iter S., Lucr., mare N., fretum Lucr., aqua O., litus, nodus, pectus V., rima, cellae H., limes Lucan., frames Plin. iun., mensa Sen. tr., amictus Q., sus Plin. drobna, odor rosae Plin. ne (na) daleč dehteč, clavus Vell., Suet. ozek škrlatni rob na tuniki (prim. angusticlāvius), habenae Tib. nategnjeni, sagitta Cels. z ozko konico, hastae angusto et brevi ferro T., semitae angustissimae Ci., fauces portūs angustissimae C., tam anguste scriptum nihil est Ci., anguste sedere Ci. fr., anguste habitare Val. Max., angustius pabulari C. po ožjem prostoru, angustissime Pompeium continere C.; pesn.: intonet angusto pectore Callimachus Pr. ozkoprsno = v kratkih, preprostih stavkih; pogosto subst. angustum -ī, n ožina, ozek prostor, tesnoba: in angusto tendere (taboriti) L., angusta viarum V., T., thermopylarum angusta (= angustiae) Sen. ph., per angustum Lucr., in angusto si est Cels., in angusto laborare Sen. ph.; pren.: aliquid in angustum adducere, deducere, concludere Ci. utesniti (utesnjevati), omejiti (omejevati), in angustum deducere perturbationes Ci. strasti brzdati, (u)krotiti.
    b) pren. časovno: kratek: nox O., dies O., Stat., angusti terminus aevi V., tempus Q.

    2. pren.
    a) tesen, stesnjen, neznaten, skop, reven, uboren: defensio Ci. ali oratio T. stesnjen, omejen, sensūs Ci. omejeni, res frumentaria C., aquatio Auct. b. Afr., angustam pauperiem pati H. na tesnem živeti, angustae civium domus T. uborno posestvo, res angusta domi Iuv., pectora angusta malis Sil., angustā differentiā Plin. z neznatnim razločkom, tenuis et angusta ingenii vena Q., cum spiritus eius (Demosthenis) esset angustior Ci. ep. ko mu je sapa pohajala, liberalitas angustior Ci. ep., fides angustior C. zmanjšan kredit, frumentum angustius provenerat C., angustius re frumentaria uti C., de numero pastorum alii angustius, alii laxius constituere solent Varr. nekateri več, drugi manj, aliis disputationibus abundantius occurrunt, aliis angustius Ci. v bolj skopi meri, angustius apud Graecos valere Ci. le v bolj omejenem (ožjem) smislu.
    b) (o govoru) kratek, jedrnat, preprost: angusta atque concisa oratio Ci., angustae et concisae disputationes Ci., anguste dicere, facere Ci.; v slabem pomenu = po vsebini neumen, mučen: minutae angustaeque concertationes Ci., pungunt enim, quasi aculeis, interrogatiunculis angustis Ci.; od tod
    c) (o mišljenju, značaju) neumen, ozkosrčen, nizek, nizkoten: consulum mentes angustae magnitudinem tanti imperii capere non poterant C., animi angusti et demissi erat Ci., nihil est tam angusti animi, tam parvi, quam amare divitias Ci., alii minuti et angusti Ci.
    č) neprijeten, neugoden, slab, nevaren: res angustae Ci., rebus angustis animosus atque fortis appare H., spes ang. V., Sil., angustior petitio Ci., ea angustiora parietes faciunt Ci., angustius se habere Ci bolj v škripcih biti (pri spornem razpravljanju); pogosto subst. angustum -ī, n stiska, zadrega, sila: in angustum venire Ci. v zadrego priti, res est in angusto C. slabo kaže, in angusto spes est Cels.
  • arg

    1. (böse, groß) hud

    2. (schlecht) slab; im argen slabo

    3. (sehr) hudo, zelo (arg froh hudo vesel) zu arg prehudo; nichts Arges nič hudega
  • astroso ostuden, umazan, nečist; beden, slab
  • bad1 [bæd] pridevnik (primernik worse, presežnik worst)
    slab, pokvarjen, škodljiv, ponarejen; hud, hudoben, krivičen; bolan

    bad to beat težko premagljiv
    bad blood sovraštvo, huda kri
    to be in s.o.'s bad books biti pri kom slabo zapisan
    bad egg (ali hat, lot) človek na slabem glasu
    bad fairy zli duh
    bad form neprimerno vedenje
    from bad to worse vedno slabše
    to go bad pokvariti se; propasti, propadati
    not half (as) bad čisto čedno
    bad language zmerjanje, psovke
    bad luck smola
    ameriško bad man razbojnik, bandit
    in bad odour na slabem glasu
    not too bad kar dobro
    it is too bad škoda, preneumno
    with a bad grace nerad
    bad ways razuzdano življenje
    bad woman razuzdanka
  • bajo nizek; majhen; nižji; plitev; slab; globok (ton); zgoden (praznik); brez vrednosti; hlapčevski, podel

    bajo de estatura majhne postave
    bajo fondo plitvina
    bajo monte podrast
    bajo relieve nizki relief
    bajo vientre trebuh, trebušje
    bajo de ley malovreden (zlato, srebro)
    planta baja, piso bajo pritličje
    con los ojos bajos s povešenimi očmi
    en voz baja tiho
    por lo bajo pod roko, kradoma; tiho, lahno
    el Bajo Pirineo nižji Pireneji
    los Países bajos Nizozemska
  • base3 [beis] pridevnik (basely prislov)
    prostaški, nizkoten; manjvreden; slab, ponarejen
  • bèsnāžan -žna -o nemočen, slab
  • bèzmoćan -o nemočen, slab, brez moči
  • brutto

    A) agg.

    1. grd, oduren:
    una brutta donna grda ženska
    un brutto romanzo slab roman
    brutto cattivo! ti grdoba!
    brutto bugiardo! lažnivec grdi!
    brutto odore odvraten vonj
    brutto tempo grdo vreme
    brutta notizia slaba novica
    brutta ferita grda rana
    brutto male evfemistično tumor
    brutto scherzo neslana šala
    brutto momento slab, neprimeren trenutek
    brutta copia osnutek, koncept
    brutte carte slabe karte

    2. pren.
    fare una brutta figura osmešiti se, slabo se odrezati
    avere una brutta cera slabo izgledati
    vedersela brutta biti v škripcih
    farla brutta a qcn. grdo jo zagosti komu
    con le brutte zgrda, grobo
    passarne delle brutte biti v težavah, preživljati hude čase

    3. (moralno) grd, slab:
    un brutto vizio grda razvada
    una brutta azione grdo dejanje

    B) avv.
    guardare brutto grdo, hudo gledati

    C) m

    1. grdo:
    distinguere il bello dal brutto razlikovati med lepim in grdim

    2. slabo, oblačno vreme:
    la stagione volge al brutto vreme se kvari
    fa brutto slabo vreme je

    3. (izraža nekaj negativnega)
    il brutto è che težava je v tem, da
    ha di brutto che njegova napaka je v tem, da

    4. (f -ta) grd, neprikupen človek:
    i belli e i brutti lepi in grdi
    PREGOVORI: il diavolo non è così brutto come lo si dipinge preg. hudič ni tako črn, kot ga slikajo
  • bum2 [bʌm] pridevnik
    slab, polomljen, razbit
  • cadūcus 3 (cadere)

    1. padajoč, padel, pal: aqua Varr., O., folia O. odpadlo listje, lacrimae O., fulmen H. zalučana strela; pesn.: bello caduci Dardanidae V. v vojni padli; subst. cadūcum -ī, n odpadel cvet: Cael.

    2. zrel, da odpade, odpadljiv, osipljiv: frons, flos O., vitis naturā est caduca Ci., lignum,... caducum in domini caput H. ki je hotelo pasti; pesn.: si mora praesentis leti tempusque caduco oratur iuveni V. mladeniču, odločenemu za smrt.

    3. pren.
    a) padav, minljiv, nestalen, slab, šibek, ničev: res humanae fragiles caducaeque Ci., alia omnia falsa, incerta, caduca, mobilia Ci., fama, spes, preces O., ignis Sen. ph. vodena strela.
    b) jur. = kar zapade tujim dedičem ali državni blagajni, zapadel, brez lastnika, nikogaršnji: in via caducae hereditatis Ci., possessio Iust., bona Icti.; subst. cadūca -ōrum, n nikogaršnja posestva: Icti.; pren.: doctrinae possessio quasi caduca (zavržena) atque vacua Ci.
    c) medic. padavičen, božjasten, epileptičen: puer Ap., equus P. Veg., morbus Ap. h. ali passio Isid. padavica, božjast, epilepsija. — Adv. cadūciter padavo, navzdol: Varr.
  • caedizo razpadljiv; oslabel, slab(oten)
  • caíble padljiv; razpadljiv, slab
  • caído malodušen; medel, slab

    caído de ánimo pobit, potrt
  • cane1

    A) m

    1. zool. pes (Canis canis):
    cane da guardia pes čuvaj
    cane da caccia lovski pes
    cane lupo volčjak
    cane poliziotto policijski pes
    cane delle praterie prerijski pes (Cynomys ludovicianus)
    cane da pagliaio zanikrn pes, bastard; pren. pezde
    menare il cane per l'aia pren. okolišiti, slepomišiti
    stare come cane e gatto pren. biti (si) kot pes in mačka
    lavorare da cane garati kot črna živina
    vita da cane pren. pasje življenje
    cose da cani, cose fatte da cani slabe stvari, slabo narejene stvari
    non trovare un cane ne najti nikogar, ne najti žive duše
    sentirsi come un cane bastonato čutiti se ponižanega
    raro come i cani gialli pren. redek kot bele vrane
    voler drizzare le gambe ai cani pren. poskušati nemogoče
    solo come un cane sam kakor volk v hosti
    cani sciolti polit. pren. neodgovorni, podkupljivi odposlanci

    2. pren. krutež; srboritež; skopuh:
    cane grosso velika živina

    3. pren. slab igralec, slab pevec

    4. pren. slabš. pes:
    tacete cani! molčite, psi!
    figlio di cane pasji sin

    5. voj. petelin

    6. astr.
    Cane maggiore, minore Veliki, Mali pes
    PREGOVORI: can che abbaia non morde preg. pes, ki laja, ne grize
    cane non mangia cane vrana vrani ne izkljuje oči
    cane scottato dall'acqua calda ha paura della fredda kogar je pičila kača, se boji zvite vrvi

    B) agg. invar.

    1. pog. slab, podel:
    mondo cane! prekleto!

    2. pog. hud:
    freddo cane hud mraz
  • cansado utrujen, upehan, slab, izčrpan, naporen; nadležen, utrudljiv

    tener vista cansada biti kratkoviden
    estoy cansado de oírlo do grla sem sit to poslušati
  • carraco mrtvouden; bolehen, slab