Franja

bousillage [buzijaž] masculin slabó, šušmarsko opravljeno delo; s slamo pomešana glina; populaire tetoviranje

brutto

A) agg.

1. grd, oduren:
una brutta donna grda ženska
un brutto romanzo slab roman
brutto cattivo! ti grdoba!
brutto bugiardo! lažnivec grdi!
brutto odore odvraten vonj
brutto tempo grdo vreme
brutta notizia slaba novica
brutta ferita grda rana
brutto male evfemistično tumor
brutto scherzo neslana šala
brutto momento slab, neprimeren trenutek
brutta copia osnutek, koncept
brutte carte slabe karte

2. pren.
fare una brutta figura osmešiti se, slabo se odrezati
avere una brutta cera slabo izgledati
vedersela brutta biti v škripcih
farla brutta a qcn. grdo jo zagosti komu
con le brutte zgrda, grobo
passarne delle brutte biti v težavah, preživljati hude čase

3. (moralno) grd, slab:
un brutto vizio grda razvada
una brutta azione grdo dejanje

B) avv.
guardare brutto grdo, hudo gledati

C) m

1. grdo:
distinguere il bello dal brutto razlikovati med lepim in grdim

2. slabo, oblačno vreme:
la stagione volge al brutto vreme se kvari
fa brutto slabo vreme je

3. (izraža nekaj negativnega)
il brutto è che težava je v tem, da
ha di brutto che njegova napaka je v tem, da

4. (f -ta) grd, neprikupen človek:
i belli e i brutti lepi in grdi
PREGOVORI: il diavolo non è così brutto come lo si dipinge preg. hudič ni tako črn, kot ga slikajo

commonly [kɔ́mənli] prislov
navadno; splošno; slabo

criquet [krikɛ] masculin, zoologie kobilica; kljuse; familier paglavec; slabo, kislo vino

criquet migrateur kobilica selivka

crtàrati -ām ekspr. risariti, slabo, nemarno risati

drogue [drɔg] féminin droga; populaire mamilo; péjoratif slabo, neuspešno zdravilo; neužitna, nepitna stvar

drogue blanche kokain
drogue brune opij
trafiquant masculin de drogues trgovec z mamili
faire le trafic de la drogue trgovati z mamili

evil³ [í:vl] prislov
arhaično hudo, slabo

to speak evil of s.o. opravljati, obrekovati koga

golòpleć -a -e slabo, revno oblečen

gorùkati -ām slabo, po malem goreti: nasred avlije goruka vatra

gȑbavo prisl. slabo: grbavo će biti za mene ako ne dođeš

gr̂dno prisl.
1. zelo: grdno sam se prevario
2. slabo: jezik za zube ili ćeš grdno proći

gurken slabo, čudno voziti

hȗdno prisl. slabo

hȗdo prisl.
1. hudo, slabo: hudo misliti o kome, a što je još huđe, raditi protiv koga
2. grdo: hudo kašljati

ill² [il] prislov
slabo, hudo; težko, komaj

it ill becomes you ne spodobi se zate
to bear s.th. ill težko kaj prenašati
I can ill afford it težko si to privoščim
to do s.o. ill škoditi komu
ill at ease neprijeten, slab počutek
to fall out ill spodleteti
to fare ill ne imeti sreče
ill got, ill spent kakor pridobljeno, tako izgubljeno
he is ill off slabo mu gre
to speak (think) ill of s.o. o nekom slabo govoriti (misliti)
to take ill zameriti, šteti v zlo
to turn out ill ponesrečiti se, ne uspeti
it went ill with him zanj se je slabo izteklo, izkupil jo je

im-bēcillus (in-bēcillus) 3, redko (Ci. fr., Sen. ph., Aur.) im-bēcillis (in-bēcillis) -e (gl. baculum)

1. (stvarno, telesno) slab(oten), netrden in sicer
a) (o stvareh): imbecillissima moenium Sen. ph. najšibkejši deli, agnus Col., oculi Sen. ph.
b) (o osebah): slaboten, šibek, bolehen, nebogljen: Cels., si gladium imbecillo seni dederis Ci., aetas imbecilla H. otroška doba, quam fuit imbecillus P. Africani filius Ci., valetudine imbecillior Ci.; subst. tot unum, valentes imbecillum, non superant Ci.

2. meton.
a) (o jedi in pijači): slab, neredilen: vina Plin., prout (vinum) ingenio imbecillum aut validum fuit Macr., imbecillissimam vero materiam esse omnem caulem oleris Cels.
b) (o zdravilu): neučinkovit, brez učinka, brez moči: sed nescio quomodo imbecillior est medicina quam morbus Ci.

3. metaf.
a) sploh: brez moči, slaboten, onemogel, neznaten: regnum firmum erit, si boni eritis; si mali, imbecillum S., simulacra … imbecilla sunt, forma mentis aeterna T., i. suspicio T., in hoc loco falsa invidia imbecilla esse debet Ci.
b) (duševno) slab, ničeven, brez krepke volje: mulier imbecilli consilii Ci., superstitio imbecilli animi Ci.; adv. imbēcilliter slabo(tno), omahovaje, neodločno: Aug.; nav. komp. imbecillius: imb. horrere dolorem Ci., imb. assentiri Ci.

kòmračiti -īm ekspr. životariti, slabo, težko živeti: kad ko živi loše, reče se da životari, da nateže, komrači, kuburi

little² [litl] prislov
malo, komaj kaj, slabo, sploh ne, redko

little known malo znan
he little knows sploh ne ve
little does he know nima pojma, še sanja se mu ne
I see him very little redko (malo) ga vidim

lȍše prisl. slabó: vrlo loše svršiti; loše sprovoditi toplotu

mal¹ [mal] adverbe slabó, zlo; pomanjkljivo, nepopolno, nezadostno

de mal en pis vedno slabše, hujše
tant bien que mal kolikor toliko; tako tako; (tako) nekako
pas mal ne slabó; precéj; kar dobro; dobro
pas mal de (familier) (kar) precéj
mal à propos ob nepravem času, neugodno
ça va mal pour lui slabó je (stoji, gre) z njim
il est au plus mal on je že pri kraju
aller de mal en pis priti z dežja pod kap
être mal vu par quelqu'un biti slabo zapisan, biti nepriljubljen pri kom
je suis mal dans mes affaires moji posli gredo slabo
être mal fondé (figuré) biti, stati na šibkih nogah
être, se mettre mal avec quelqu'un biti skregan, skregati se s kom
se mettre mal slabo, neokusno se oblačiti
mal lui en prit posledice so bile hude zanj
parler mal de quelqu'un obrekovati koga
prendre mal une plaisanterie slabo sprejeti, zameriti šalo
s'y prendre mal biti nespreten, neroden pri čem, napačno se lotiti stvari
se porter mal slabo se počutiti
prendre mal vzeti za zlo
être mal à l'aise neugodno se počutiti
cela tombe mal to pride ob neugodnem času, narobe
tourner mal pokvariti se, obrniti se na slabo
je me trouve mal slabo mi je
se trouver mal de quelque chose imeti slabe skušnje s čim
emploi masculin, travailleur masculin mal payé slabo plačana služba, slabo plačan delavec
bien mal acquis ne profite jamais (proverbe) nepošteno pridobljeno bogastvo ne prinaša nikoli koristi