Franja

káša (-e) f purè, purea (di patate)

1. gastr. pappa; passato:
(prosena) kaša pappa di miglio
redko krompirjeva kaša (krompirjev pire) purè
jabolčna kaša passato di mele

2. ekst. poltiglia

3. pren. (neprijeten položaj) pasticcio:
spraviti koga v kašo mettere qcn. nei pasticci; pog. inguaiare qcn
pren. skuhati komu lepo kašo inguaiare qcn.
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. hoditi kakor mačka okrog vrele kaše menare il can per l'aia
pren. pihati komu kašo piantar grane
meteor. babja kaša (babje pšeno) gragnola
med. barijeva kaša solfato di bario
les. lesna kaša pasta di legno
papirna kaša pasta, massa di carta
fiziol. želodčna kaša chimo

kuha|ti (-m) skuhati

1. kochen, garen; tehnika sieden, kochen; po receptih: (Rezepte) nachkochen
kuhati v sopari dämpfen
kuhati za koga (jemanden) bekochen, beköstigen, verköstigen
material, ki se kuha das Kochgut
perilo, ki se kuha die Kochwäsche

2. figurativno maščevanje: aushecken

3.
figurativno kuhati zamero grollen, maulen, herummaulen
figurativno kuhati mulo maulen, die beleidigte/gekränkte Leberwurst spielen, im Schmollwinkel sitzen, in der Schmollecke sitzen

4.
koga kuha jeza (jemand) kocht vor Wut
vročina: (jemand) hat hohes/heftiges Fieber

kúhati (-am)

A) imperf. ➞ skuhati

1. cucinare, far da mangiare; lessare; far la cucina; cuocere:
uči se kuhati impara a cucinare
kuhati kosilo, večerjo fare, preparare il pranzo, la cena
kuhati jajca, meso cucinare le uova, la carne
kuhati na drva, na plin cuocere a legna, a gas

2. (kuhati, žgati) cuocere; distillare:
kuhati marmelado cuocere la marmellata
kuhati apno cuocere la calcina
teh. kuhati les vaporizzare il legno
kuhati žganje distillare l'acquavite

3. pren. (pripravljati kaj zahrbtno) ordire, macchinare:
kuhati maščevanje ordire la vendetta

4. pren.
kuhati jezo nutrire ira contro, avercela con
kuhati mulo tenere il broncio
kuhati trmo intestardirsi, ostinarsi
kuhati zavist invidiare
vročina ga kuha ha la febbre

B) kúhati se (-am se) imperf. refl.

1. pren. ribollire:
v njem se kuha jeza ribolle per la rabbia, dentro gli ribolle la rabbia

2. (zadrževati se v vročini) cuocersi, cucinarsi:
ljudje so se kuhali v nabito polni dvorani la gente cuoceva nella sala piena zeppa

kuha|ti se (-m se) skuhati se kochen, garen, zelo po malem: köcheln; tehnika sieden, kochen; figurativno sich zusammenbrauen, im Gang(e) sein

lép (-a -o)

A) adj.

1. bello:
lep obraz bel viso, visino
lepe noge belle gambe
lepa kot sonce bella come il sole

2. pren. (čist, snažen) pulito, ordinato:
lepi zvezki quaderni ordinati

3. (ki zbuja ugodje, prinaša zadovoljstvo) bello, incantevole, piacevole, ameno:
lepi kraji bei posti
odnesli so najlepše vtise ne riportarono i più bei ricordi
čaka ga lepa prihodnost lo attende un bell'avvenire, è un giovane di belle speranze

4. (ki ima zaželene lastnosti glede na zunanjost) bello:
piše lep jezik scrive in bella lingua
naredil se je lep dan la giornata s'è fatta bella

5. (ki presega povprečje; precejšen) bello:
ima kar lepe dohodke ha bei redditi
spremil ga je lep kos poti lo accompagnò un bel pezzo di strada

6. (zelo pozitiven) bello; ottimo; tanto:
doseči lepe rezultate conseguire ottimi risultati
hvala lepa!, najlepša hvala! mille grazie!, tante grazie!

7. iron. (za izražanje negativnosti, zanikanja) bello:
v lepo družbo zahajaš bei compagni ti sei trovato
lepo presenečenje si mi pripravil m'hai fatto una bella sorpresa

8. pren. (poudarja pomen samostalnika) bello:
imeti lepo priložnost avere una bella opportunità
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
lep čas koga čakati aspettare qcn. un bel po' di tempo
to so bili lepi časi bei tempi!
lepega dne un bel giorno
pren. lepi spol il bel, il gentil sesso
za koga ne imeti lepe besede essere scortese con qcn.
z lepo (dobro)
besedo pri kom nič ne opraviti non combinare niente con le belle
lepo godljo komu skuhati combinare un bel pasticcio
iron. hvala lepa za tako pomoč bell'aiuto il tuo (il vostro) !
na lepe oči posojati denar prestare soldi sulla parola
lepa reč, kaj naj storim?! (izraža zadrego) mo' che faccio?!
ta je lepa! quest'è bella!
biti v najlepših (najboljših)
letih essere nel fiore degli anni
bot. lepa kislica romice (Rumex pulcher)
lepi čeveljc ciripedio, pianella della Madonna (Cyripedium calceolus)
lepi jeglič primula (Primula auricula)

B) lépi (-a -o) m, f, n
ne z lepo ne z grdo né con le belle né con le brutte
delati se lepega farsi bello
(kaj storiti) zaradi lepšega per far colpo, per fare bella figura
iti na lepše andarsene, andare in vacanza, andare a spassarsela
na vsem lepem d'un tratto, improvvisamente
iti na sprehod v lepem andare a passeggio col bel tempo
iskanje lepega v umetnosti la ricerca del bello nell'arte

meh|ek [ê] (-ka, -ko) weich; (mlad) zelenjava, meso ipd.: zart; volna, frotir: mollig, flauschig, kuschelig; figurativno mürb, mürbe; zrak: (mil) lau
čisto mehek butterweich
mehek kot vosek wachsweich, weich wie Wachs (tudi figurativno), figurativno pflaumenweich
mehek kot puh flaumig; daunenweich
mehek kot žamet/svila samtweich, seidenweich
za človeka: weich, zart besaitet; Weich- (les das Weichholz, porcelan das Weichporzellan, sir der Weichkäse, koruza der Weichmais, spajka das Weichlot, lubje die Weichrinde, deli množina Weichteile množina)
mehka voda weiches Wasser
anatomija mehka žilnica weiche Hirnhaut
anatomija mehko nebo das Gaumensegel, der Hintergaumen
figurativno mehko srce ein weiches Herz, ein Butterherz
mehko tkivo Weichteile množina
mehkega srca weichherzig
mehko kuhan [weichgekocht] weich gekocht
z mehko lupino weichschalig
figurativno z mehko roko auf die weiche Tour, auf die sanfte Tour
mehko ležati weich liegen (tudi figurativno)
na/v mehko skuhati [weichkochen] weich kochen, figurativno koga: murbe machen
tehnika mehko spajkati weichlöten
mehko žariti weichglühen
figurativno imeti mehke noge nicht (mehr) ganz standfest sein

móčnik (-a) m

1. farinata, farinata di granturco; poltiglia

2. pren. guaio, pasticcio:
biti v močniku essere nei guai
lep močnik komu skuhati incastrare qcn., mettere qcn. nei guai
vrteti se kot muha v močniku non potersi togliere dai guai

napol halb, zur Hälfte, halb- (divji halbwild, gol [halbnackt] halb nackt, kuhan [halbgar] halb gar, odrasel halberwachsen, prebavljen halbverdaut, skončan [halbfertig] halb fertig, slep halberblindet, halb blind, zmrznjen halberfroren)
napol mrtev [halbtot] halb tot, figurativno mehr tot als lebendig
napol skuhati vorkochen
napol zastonj für einen Apfel und ein Ei

vròč (vróča -e) adj.

1. caldo, bollente:
vroča juha brodo caldo
vroč veter vento caldo

2. accaldato, caldo, scottante:
vroč ne smeš piti mrzle vode quando sei accaldato, è meglio non bere acqua fredda
čelo je bilo vroče aveva la fronte che scottava

3. caldo, appassionato, sensuale:
vroč objem, poljub un abbraccio, un bacio appassionato

4. impetuoso, focoso, passionale:
vroč temperament temperamento focoso

5. entusiasta, accanito;
vroč privrženec gibanja un aderente entusiasta del movimento

6. aspro, duro, intransigente:
vroča polemika aspra polemica

7. intenso, caloroso, cocente, profondo, vivo, fervido:
vroča želja vivo desiderio
vroča molitev fervida preghiera

8. (nevaren, neprijeten) duro, caldo, pericoloso:
poročal je z najbolj vročih krajev fu corrispondente dai posti più caldi

9. scottante, grave, urgente:
vroči družbeni problemi i gravi problemi della società
izogibati se vročih tem evitare temi scottanti

10. metal. a caldo:
vroče kovanje, valjanje, vlečenje fucinatura, laminatura, trafilatura a caldo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
nositi vroče hlačke portare i hot pants
pog. skuhati komu vročo kašo inguaiare, mettere nei guai qcn.
konj vroče krvi un cavallo focoso
še vroča novica recentissima, l'ultima
pripeljati koga na vročo sled portare sulla buona traccia
žarg. vsebovati vroče blago contenere merce illecita, di contrabbando
šalj. mrzle roke, vroče srce se le mani sono fredde, il cuore è caldo
vroče barve colori vivaci, caldi
metal. vroče cinkanje zincatura a caldo
vroči laki vernici calde
vroči telefon linea calda
vroči žig timbro a caldo
pren. vroča glava testa calda
gastr. vroča hrenovka hot dog
PREGOVORI:
kuj železo, dokler je vroče il ferro va battuto finché è caldo

zamesíti (kruh) pétrir

zamesiti kaj (skuhati) figurativno jouer un mauvais tour

žolc|a ženski spol (-e …) die Sülze (svinjska Schweinesülze); (aspik) der Aspik
skuhati v žolco sulzen, sülzen
strditi se v žolco sulzen, sülzen
tresti se kot žolca quabbeln, wabbelig sein
tresoč se kot žolca quabbelig, wabbelig, schwabbelig