Franja

obraz moški spol (-a …)

1. das Gesicht (tudi anatomija), poetično: das Antlitz, Angesicht; -gesicht (angelski Engelsgesicht, konjski Pferdegesicht, mil Madonnengesicht, mozoljast Pickelgesicht, kot polna luna Vollmondgesicht, vsakdanji Dutzendgesicht, Durchschnittsgesicht)
… obraza Gesichts-
(barva die Gesichtsfarbe, del die Gesichtspartie, izraz der Gesichtsausdruck, masaža die Gesichtsmassage, nega die Gesichtspflege, oblika die Gesichtsform, ohromelost die Gesichtslähmung, plastika die Gesichtsplastik, polovica die Gesichtshälfte, stran die Gesichtsseite)
… za obraz Gesichts-
(krema die Gesichtscreme, mleko die Gesichtsmilch, puder der Gesichtspuder, voda das Gesichtswasser; ščitnik der Gesichtsschutz)

2. izraz na obrazu: die Miene, das Gesicht; -miene, -gesicht (kisel/žalosten Jammermiene, saure Miene, kitajski figurativno Pokergesicht, navihan Spitzbubengesicht, nedolžen Unschuldsmiene, nesrečen Kummermiene, neumen Schafsgesicht, potrt Trauermiene, trpeč Leidensmiene, uraden Beamtenmiene, Amtsmiene, žaloben Leichenbittermiene, Trauermiene)
strog obraz strenge Miene
uraden obraz dienstliche Miene
kisel obraz ein schiefes Gesicht, eine saure Miene
rdeč/zaripel obraz ein (hoch)roter Kopf
obraz kot sedem dni dežja ein Gesicht wie sieben/zehn Tage Regenwetter
|
v potu svojega obraza im Schweiße seines Angesichts
dobiti dolg obraz ein langes Gesicht machen, das Gesicht verziehen
skriti/zakopati obraz v roke die Hände vors Gesicht schlagen
pokazati pravi obraz sein wahres Gesicht zeigen
brez obraza figurativno gesichtslos
čez obraz über das Gesicht, übers Gesicht
maska čez obraz die Strumpfmaske
na obrazu im Gesicht
koža na obrazu die Gesichtshaut
biti zapisan na obrazu im Gesicht stehen, an/auf der Stirn geschrieben (sein)
v obraz ins Gesicht, povedati kaj: glatt, geradeheraus
veter v obraz der Gegenwind
udarec v obraz ein Schlag ins Gesicht
povedati v obraz ins Gesicht (hinein) sagen, auf den Kopf zusagen
udariti v obraz ins Gesicht schlagen, kri: (das Blut) steigt in den Kopf/ins Gesicht
zmetati v obraz žaljivke ipd.: an den Kopf werfen
z obraza prebrati an der Stirn ablesen
strgati krinko z obraza die Maske vom Gesicht reißen
z … obrazom -gesichtig
(ozkim schmalgesichtig, rdečim rotgesichtig, z dvema doppelgesichtig, zweigesichtig)
s hinavskim obrazom mit Heuchlermiene

obzórje horizon moški spol , ligne ženski spol d'horizon

na obzorju à l'horizon
vidno obzorje horizon visuel (ali sensible)
skriti se za obzorjem disparaître à l'horizon
človek s širokim obzorjem un esprit large
razširiti si obzorje élargir ses horizons, étendre ses idées

pod prep.

I. (s tožilnikom)

1. (za izražanje premikanja k spodnji strani) sotto:
zlesti pod mizo strisciare sotto il tavolo
zlesti pod odejo mettersi sotto le coperte

2. (za izražanje prikrivanja) sotto:
skriti se pod psevdonim nascondersi sotto uno pseudonimo

3. (za izražanje mesta pri sistematičnem razvrščanju) a, ad; in:
prestopek spada pod člen 8 il reato è contemplato dall'art. 8, rientra nell'art. 8

4. (za izražanje nedosežene stopnje) sotto:
standard je padel pod minimum il tenore di vita è sceso sotto il minimo

5. (za izražanje podreditve) sotto:
priti pod tujo oblast cadere sotto il dominio straniero

6. (časovno, 'proti') verso:
priti pod večer venire verso sera

7. sotto:
peljati zapornika pod stražo v zapor condurre il prigioniero sotto scorta alle prigioni
pren. biti rojen pod srečno zvezdo essere nato sotto buona stella
trg. kupiti, prodati pod ceno comprare, vendere sotto costo
peljati koga pod roko portare qcn. sottobraccio, a braccetto
kopati pod zemljo scavare sottoterra

II. (z orodnikom)

1. (za izražanje položaja na spodnji strani) sotto:
letalo kroži pod oblaki l'aereo vola sotto le nuvole
plavati pod vodo nuotare sott'acqua

2. (za izražanje prikrivanja) sotto:
potovati pod tujim imenom viaggiare sotto falso nome

3. (za izražanje mesta pri sistematičnem razvrščanju) a:
pod drugo točko dnevnega reda so obravnavali delitev dobička al punto due dell'ordine del giorno si è discussa la ripartizione degli utili

4. (za izražanje nedosežene stopnje) sotto:
otroci pod desetimi leti i bambini sotto i dieci anni di età

5. (za izražanje podrejenosti, za izražanje razmer) sotto:
orkester pod taktirko znanega dirigenta l'orchestra, diretta dal noto direttore, sotto la direzione del noto direttore
pod Avstrijo sotto l'Austria
pod Napoleonom so bile osnovane Ilirske province sotto Napoleone furono create le Province Illiriche

6. (za izražanje sredstva, orodja za dejanje) sotto, a:
opazovati pod mikroskopom osservare al microscopio

7. (za izražanje vzroka) sotto:
opotekati se pod težkim bremenom barcollare sotto un carico pesante
jez je popustil pod pritiskom vode la diga cedette sotto la pressione dell'acqua

8. (za izražanje okoliščin dogajanja) sotto, a:
kupovati pod ugodnimi pogoji acquistare a condizioni favorevoli

9. (za izražanje merila, vodila) sotto; pena:
kajenje je pod kaznijo prepovedano è proibito fumare, pena la multa
izpovedati pod prisego confessare sotto giuramento
evf. vse gre podenj si fa tutto addosso
biti pod častjo, da bi ... essere un punto d'onore a non...
opombe navajati pod črto fare le annotazioni a pie' di pagina
bolnika imeti pod kisikom dare l'ossigeno al malato
pren. biti pod ključem essere in gattabuia
pren. biti pod kritiko essere pessimo (articolo, scritto e sim.)
plaz ga je zasul pod seboj rimase sepolto sotto la valanga di neve
agr. saditi pod motiko piantare nel buco praticato dalla zappa
kaj objaviti pod lažnim imenom pubblicare qcs. sotto falso nome
spati pod vedrim nebom dormire allo scoperto
(ki se nahaja) pod gričem pedecollinare
pod ključem sotto chiave
navt. pod krovom, pod palubo sottocoperta
grad. (ki se nahaja) pod nivojem ceste interrato

podočnjak samostalnik
1. (temna lisa pod očesom) ▸ szemkarikaOd pomanjkanja spanja je imel podočnjake. ▸ Az alváshiánytól karikásak voltak a szemei.
Sopomenke: podočnik

2. ponavadi v množini (zob) ▸ szemfog
Prašiči imajo stalno rastoče podočnjake, ki pri samcih zrastejo v čekane. ▸ A sertések állandó növekedésben lévő szemfogakkal rendelkeznek, amelyek a hímeknél agyarakká nőnek.
Sopomenke: podočnik

poglèd (-éda) m

1. sguardo; occhiata, occhio, sbirciata:
ni mogel ločiti, odmakniti, odtrgati, odvrniti pogleda od nje non poteva staccare lo sguardo da lei
metati poglede za kom guardare dietro a qcn.
ošiniti s pogledom gettare un'occhiata su, a; guardare qcn., qcs. di sfuggita
s pogledom objeti abbracciare con lo sguardo
požirati koga s pogledi mangiarsi, divorare con gli occhi qcn.
prebadati koga s pogledom trafiggere con lo sguardo, guardare severamente qcn.
slačiti s pogledom guardare con bramosia, concupire qcn.
vrtati v koga s pogledom fissare intensamente qcn.
pogledati z jeznim, žalostnim pogledom guardare irosamente, tristemente

2. (izraz) aria:
hladen, odsoten pogled un'aria distaccata, fredda; un'aria assente

3. vista, paesaggio; veduta; panorama:
pogled na mesto ga je prevzel si sentì affascinato dalla vista della città
pogled na pokrajino panorama

4. esame

5. punto di vista, visuale, concezione:
o vrsti vprašanj imajo različne poglede su tutta una serie di problemi i loro punti di vista divergono
šalj. kakšen lep pogled! (lepa oseba) che bella visuale!

6. (v adv. rabi)
v tem pogledu quanto a questo
v marsikaterem pogledu in molti casi
v nobenem pogledu nient'affatto
v vsakem pogledu affatto, assolutamente
na pogled, na prvi pogled a prima vista

7. (v adv. rabi)
kamor nese pogled, so sama žitna polja una distesa di campi di grano fin dove arriva l'occhio
skriti se radovednim pogledom nascondersi dai curiosi
šalj. imeti oster pogled saper guardare, osservare con occhi critici, avere un occhio clinico
izmakniti pogled (od zadrege) dall'imbarazzo voltarsi da parte
jemati pogled togliere la vista, abbagliare
obračati pogled po dekletih, po fantih interessarsi alle ragazze, ai ragazzi
biti grozljiv na pogled essere orribile a vedersi
pogled od spredaj prospetto
pogled s strani profilo

pomen¹ [è] moški spol (-a …) die Bedeutung (besede Wortbedeutung, glavni Hauptbedeutung, osnovni Grundbedeutung, prejšnji Vorbedeutung, Urbedeutung, stranski Nebenbedeutung); (smisel) der Sinn (dobesedni Literalsinn, skriti Hintersinn)
slovnično: glagol nepopolnega pomena das Funktionsverb
glagol popolnega pomena das Vollverb
… pomena Bedeutungs-
(sprememba/spreminjanje der Bedeutungswandel, razširitev die Bedeutungserweiterung)
istega pomena kot gleichbedeutend mit
v ozkem pomenu besede im strengsten Sinne
v polnem pomenu besede im Vollsinn des Wortes
v pravem pomenu besede im wahrsten Sinne des Wortes
v prenesenem pomenu im bildlichen Sinne

prikri|ti (-jem) prikrivati

1. (skriti) verbergen, verstecken

2. posmeh, namene: verhüllen, verhehlen, tarnen, zadrego: überspielen; afero, nepravilnosti: vertuschen, unter den Teppich kehren; želje: unterdrücken, prave namene: verschleiern

prikriti kurikul stalna zveza
šolstvo (o vzgojnih elementih šole) ▸ rejtett tanterv
Sopomenke: prikriti kurikulum, skriti kurikul, skriti kurikulum

prikriti kurikulum stalna zveza
šolstvo (o vzgojnih elementih šole) ▸ rejtett tanterv
Sopomenke: prikriti kurikul, skriti kurikul, skriti kurikulum

skrijem ipd. ➞ → skriti

skrit (-a, -o) versteckt, verborgen; bolezen: still, stumm, latent
skrit namen die Hinterabsicht
ostati skrit verborgen bleiben
skriti pomen der Hintersinn
skrita reklama die Schleichwerbung
skrita kamera die Geheimkamera
skrita misel der Hintergedanke
skrita napaka geheimer Mangel
skrita past figurativno die Tücke des Objektes
skrite figure množina uganka: das Vexierbild

skrít hidden; concealed; latent; secret; lurking

skríti nagibi hidden motives pl
imeti skríte namene (žargon) to have something up one's sleeve
sonce je bilo skríto za gostimi oblaki the sun was hidden behind thick clouds

skrít (-a -o) adj. nascosto, riposto, oscuro, recondito, segreto; pren. celato:
gojiti skrito zavist do nutrire una sorda invidia verso, per
skriti zaklad il tesoro nascosto
skrita bolečina male oscuro, recondito, dolore nascosto, celato
film. skrita kamera candid camera
skrita ljubezen relazione segreta
skrita misel sottinteso
skrita pisava crittografia
ekon. pren. skrite rezerve fondi segreti
žarg. skriti denar morto
skriti manever siluro; manovra segreta
skriti obveščevalec talpa

skriva|ti (-m) skriti (ständig, immer wieder) ➞ → skriti
ne skrivati svojega mnenja aus seinem Herzen keine Mördergrube machen
dobro skrivati leta jünger aussehen als seine/ihre Jahre
ni se treba skrivati komu sich sehen lassen können (er kann sich sehen lassen)
ne skrivati svoje luči pod mernikom sein Licht nicht unter den Scheffel stellen

skrívati (-am) imperf. glej skriti | skrivati

skrí(va)ti esconder (pred kom de alg) ; fig ocultar ; (prikrivati) disimular

skriti se esconderse (pred a); ocultarse
skriti se pogledu ocultarse a la vista
ni mogel skriti svojega presenečenja no pudo disimular su sorpresa
on se lahko skrije pred mano (fig, se ne da primerjati z mano) él no tiene punto de comparación conmigo
skrivati se (otroška igra) jugar al escondite

skriva|ti se (-m se) skriti se sich (ständig, immer wieder) ➞ → skriti se; igra: Versteck spielen

sladkosneden pridevnik
1. (ki ima rad sladko) ▸ édesszájú
Sem zelo sladkosnedna, sladkarije so moj veliki greh. ▸ Nagyon édesszájú vagyok, az édességek az én nagy bűnöm.
Sladkosnednim obiskovalcem so pokazali torte, druge sladice in pecivo. ▸ Az édesszájú látogatóknak megmutatták a tortákat és más édességeket, süteményeket.
Sladico so razrezali na tisoč kosov in jih razdelili sladkosnednim radovednežem. ▸ A desszertet ezer darabra vágták és szétosztották az édesszájú kíváncsiskodók között.
Sopomenke: sladkosned

2. (navdušen; zagnan) ▸ ínyenc
Skriti viri pravijo, da je gospa zelo glasbeno sladkosnedna. ▸ Titkos források azt állítják, hogy a hölgy nagy zenei ínyenc.

vratarjenje samostalnik
1. (o nadzorovanju vstopa) ▸ kapuőrség, kapu őrizete, portáskodás
Nič ne more skriti osnovnega namena, da je vse to ustvarjeno samo za vratarjenje, nikakor pa za normalno ali lepšo podobo kraja, meje ali dežele. ▸ Semmi sem tudja elleplezni az alapvető célt, hogy mindez csak egy kapuőrség, egyáltalán nem egy hely, egy határ vagy egy ország normális vagy szebb arculatát kívánja szolgálni.

2. (v športu) ▸ kapuskodás, kapu védése, kapu őrzése

za² prep.

I. (z rodilnikom za izražanje časa dogajanja) in, durante, da:
že za mladosti je težko živel già in gioventù, da giovane viveva negli stenti
priti domov za dne venire a casa di giorno

II. (s tožilnikom)

1. (za izražanje premikanja, usmerjenosti) dietro; in, a:
skriti se za drevo nascondersi dietro l'albero
zatakniti pero za klobuk mettere la penna sul cappello

2. (za izražanje smeri, cilja) per:
ladja za Split la nave per Spalato
avtobus za Maribor il pullman per Maribor

3. (za izražanje predmeta, na katerega se nanaša dejanje) per, di, ○:
ne meni se za njene besede non curarti delle sue parole
potegniti, pocukati za rokav tirare per la manica
izvedeti za novico venir a sapere la novità
prošnja za podporo domanda di sussidio

4. (za izražanje funkcije) da:
biti za botra, za pričo fare da padrino, da testimone

5. (za izražanje omejevanja dejanja) per, quanto a, a:
zame to ni vseeno per me ciò non è lo stesso
nobenih težav niso imeli za denar non avevano difficoltà di denaro
občutljiv za mraz, za svetlobo sensibile al freddo, alla luce

6. (za izražanje omejitve lastnosti na stališče osebka) ○, per:
imeti koga za bogatega, neumnega considerare qcn. ricco, stupido
veljati za poštenjaka essere considerato un galantuomo
izdajati se za zdravnika farsi passare per medico

7. (za izražanje namena) in, da, per:
konj za jahanje cavallo da sella
boj za obstanek lotta per l'esistenza

8. (za izražanje odnosa) come, per, ○:
imeti koga za ljubico avere qcn. come amante
vzeti koga za moža maritarsi con qcn.
imeti koga za prijatelja considerare amico qcn.

9. (za izražanje obstajanja česa, kar omogoča dejanje, kot ga določa samostalnik ali nedoločnik) da:
imeti kaj za popravilo avere qcs. da riparare
pog. imeti kaj za obleči avere qcs. da mettersi addosso, da indossare

10. (za izražanje količine časa) per:
imeti dela za tri dni avere lavoro per tre giorni
zapomniti si kaj za vse večne čase ricordare qcs. per tutta la vita
naročiti za osmo uro ordinare per le otto

11. (za izražanje lastnosti, vrste) per, di:
občutek za čas, za mero il senso del tempo, della misura
zaboj za drva la cassa della legna
spored za nedeljo il programma della domenica
lak za nohte smalto per le unghie

12. (za izražanje načina)
prodati za gotovino vendere per contanti
bežati kot za stavo scappare a gambe levate
govoriti sam zase parlare sottovoce
za silo govoriti nemško masticare un po' di tedesco, parlucchiare il tedesco
krstiti koga za Janeza dare a qcn. il nome di battesimo di Giovanni

13. (za izražanje vzroka) per:
jokati se, razjeziti se za vsako malenkost piangere, arrabbiarsi per ogni nonnulla
biti kaznovan za krajo essere punito per furto
klečati za kazen stare in ginocchio per castigo

14. (za izražanje mere) di, per:
za las uiti nesreči evitare la disgrazia per un pelo, per un filo
umakniti se za korak ritirarsi di un passo

15. (za izražanje zamenjave) al posto di, invece di, per:
plačati za brata pagare al posto del fratello
prodati kaj za vrednostne papirje vendere qcs. per carte valori

16. (za izražanje podkrepitve) per:
za božjo voljo per l'amor del cielo

III. (z orodnikom)

1. (za izražanje položaja na drugi, zadnji strani česa, na notranji strani česa, ob strani ali v bližini) dietro, a:
za hišo je lep vrt dietro la casa c'è un bell'orto
nositi pištolo za pasom portare la pistola alla cintola
sedeti za mizo sedere a tavola

2. (za izražanje stvari, ki kaj zakriva) dietro:
za cinizmom se skriva nežnost un cinismo dietro al quale si cela la sensibilità

3. (za izražanje zaporednosti v času) dopo, dietro:
za petkom pride sobota dopo il venerdì viene il sabato
najhujše je za nami il peggio è passato

4. pren. (za izražanje ponavljanja zaporednosti) dopo:
dan za dnem, leto za letom giorno dopo giorno, anno dopo anno; di giorno in giorno, di anno in anno
voz za vozom se je izgubljal v temi un carro dopo l'altro si dileguava nel buio

5. (za izražanje, da kdo ni prvi lastnik) da; dopo:
podedovati za očetom ereditare dal padre
nositi čevlje za bratom portare le scarpe del fratello maggiore

6. (za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti) per, di, ○:
koprneti za kom spasimare per qcn.
povpraševati za kom chiedere di qcn.
žalovati za mladostjo rimpiangere la giovinezza

7. (za izražanje namena ali cilja) a, ○:
težiti za popolnostjo tendere, aspirare alla perfezione
gnati se za zaslužkom perseguire il guadagno

8. (za izražanje vzroka) di, per:
zboleti za gripo ammalarsi di influenza
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. loviti se za vsako bilko aggrapparsi a un filo di paglia
pren. česa ne narediti za nobeno ceno non fare qcs. per tutto l'oro del mondo
pren. imeti koga za cunjo maltrattare qcn.
hudo je za denar mancano i soldi, siamo al verde
pren. prijeti se za glavo (ob novici) rimanere sbalorditi, sorpresi (alla notizia)
pog. delaj, dokler si še za kaj lavora finché puoi
biti za nadlego importunare, dar fastidio
tu ne gre za nesrečo, ampak za malomarnost non si tratta di disgrazia, la colpa è della negligenza
pren. prepirati se za prazen nič litigare per ogni nonnulla
pren. iti komu za nohte avere rogne da grattare, avere una gatta da pelare
pren. vleči, voditi koga za nos ingannare, imbrogliare qcn., vulg. fregare, prendere per il culo qcn.
pren. biti za odstrel andare silurato
oko za oko, zob za zob occhio per occhio, dente per dente
pren. ne hoteti biti nikomur za pavliho non voler essere lo zimbello di nessuno
pren. zgrabiti bika za roge prendere il toro per le corna
pren. jesti za tri mangiare a quattro palmenti
pren. spraviti koga za zapahe schiaffare qcn. in prigione
pog. imeti kaj za jesti (imeti kaj hrane) aver qcs. da mangiare
pog. veliko dela je še za opraviti c'è ancora molto da fare
pog. imaš za posoditi? (mi lahko posodiš?) hai da prestarmi?
prepovedati komu enkrat za vselej vietare a qcn. una volta per sempre
pejor. biti za v muzej esser antiquato, superato, essere un esemplare da museo
pog. imeti kaj za bregom, za plotom nascondere qcs., tramare qcs.
pren. ne biti tako za luno non essere così ingenuo
pren. ne dobiti niti toliko, kolikor je za nohtom črnega non ricavarne proprio niente, il minimo vantaggio
pren. imeti jih za ušesi essere un furbacchione
pren. držati jezik za zobmi tenere la lingua a casa, tenere la lingua tra i denti, essere muto come un pesce
pren. letati za ženskami correre dietro alle gonnelle
za njim se je zgubila vsaka sled di lui si sono perse le tracce
PREGOVORI:
kdor za smolo prime, se osmoli chi va al mulino si infarina