Franja

mar³ (skrb):
biti mar (brigati) angehen, kümmern (to mi je malo mar das geht mich wenig an, to ti nič mar das geht dich nichts an, kaj ti mar? was kümmert dich das?); grämen (mar mi je! das soll mich wenig grämen); (brigati se) sich kümmern um (govorice mi niso mar/za govorice mi ni mar um Gerede habe ich mich noch nie gekümmert); sich Gedanken machen um
na mar priti: to mu še na mar ne pride das fällt ihm nicht im Traum ein

mladin|a ženski spol (-e …) die Jugend, die Jungen množina, (podeželska Landjugend, šolska Schuljugend)
nezaposlenost mladine die Jugendarbeitslosigkeit
za mladino Jugend-
(delo die Jugendarbeit, igra das Jugendschauspiel, knjiga das Jugendbuch, prepoved das Jugendverbot, skrb die Jugendhilfe)
primeren za mladino film: jugendfrei
ki ogroža mladino/neprimeren za mladino jugendgefährdend

mm samostalnik
(simbol za milimeter) ▸ mmTiri bodo standardne širine 1435 mm. ▸ A sínek a szabványok szerinti 1.435 mm szélesek lesznek.
Avtomobil je zdaj tudi daljši za 40 mm. ▸ Az autó most 40 mm-rel hosszabb is.
Letos je aprila deževalo trikrat, padlo je skrb vzbujajočih 10 mm padavin! ▸ Idén áprilisban háromszor esett az eső, csupán 10 mm-nyi, aggasztó mennyiségű csapadék hullott.

na prep.

I. (s tožilnikom)

1. (za izražanje premikanja k) su, sopra, in; addosso, a:
na glavo dati mettere in testa, sulla testa
natakniti na kol impalare
zadeti na oviro urtare contro un ostacolo
priti na misel venire in mente
obesiti na steno appendere al muro
trkati na vrata bussare alla porta
vreči se na koga gettarsi addosso a qcn.

2. (za izražanje cilja) a, in, su:
oditi na deželo andare in campagna
iti na pot andare in viaggio
okno gleda na cesto la finestra dà sulla strada
šport. streljati na vrata tirare in porta

3. (za izražanje delitve, razdeljevanja) a, in:
sto tolarjev na osebo cento talleri a testa
voziti sto kilometrov na uro viaggiare a cento chilometri all'ora

4. (za izražanje končne meje, natančne mere, velike količine) a:
temperatura pade na ničlo la temperatura scende a zero gradi
bilo jih je na tisoče ce n'erano a migliaia

5. (za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti) a, di:
spoznati se na glasbo intendersi di musica
misliti na prihodnost pensare al futuro

6. (za izražanje časovne opredelitve) ○; a, di:
državni praznik bo prišel na nedeljo la festa nazionale verrà di domenica
na vsake tri tedne ga obišče gli fa visita ogni tre mesi

7. (za izražanje približevanja časovni meji) ○; a, in:
tri četrt na osem otto meno un quarto, un quarto alle otto
vrnil se bo na jesen tornerà in autunno

8. (za izražanje načina, kako dejanje poteka) a, in, per:
na dolgo pisati o scrivere per esteso di
znati na pamet sapere a memoria
na vsak način in ogni modo

9. (za izražanje sredstva) a:
igrati na klavir suonare il pianoforte, al pianoforte
motor na bencin motore a benzina
mlin na veter mulino a vento

10. (za izražanje omejevanja) di:
slep na eno oko cieco di un occhio

11. (za izražanje vzroka) a, su, per:
na željo su desiderio
odgovoriti na vprašanje rispondere alla domanda

12. (za izražanje namena) a, in:
iti na delo, na lov andare al lavoro, a caccia
blago na prodaj merce in vendita

II. (z mestnikom)

1. (za izražanje stanja) a, in, su, addosso, per; knjiž. in sede di:
na cesti je gost promet per le strade il traffico è intenso
kozarec je na mizi il bicchiere è sul tavolo
klobuk na glavi cappello in testa
imeti na sebi, nositi portare addosso
na izpitih agli esami, in sede di esami

2. (z glagolskim samostalnikom za izražanje dejavnosti) a, presso, in, su, da:
biti na lovu, na plesu essere alla caccia, al ballo
pri nas je na stanovanju alloggia da noi
zaposlen na pošti impiegato alla posta, presso la posta
je na delu v Berlinu, v Nemčiji lavora a Berlino, in Germania

3. (za izražanje splošnega stanja) in, a:
biti na boljšem essere in vantaggio
imeti na skrbi, na sumu avere in cura, in sospetto

4. (za izražanje omejevanja) a, di:
bolan na pljučih malato ai polmoni

5. (za izražanje sredstva, orodja) a, in, con:
kuhati na olju cuocere in olio
peljati se na kolesu andare in bicicletta
učiti se na napakah imparare dagli errori
pren. na mojo čast parola d'onore
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
na daleč se koga ogniti, izogibati tenersi alla larga da qcn.
biti na dobrem glasu godere di buona fama, reputazione
veliko dati nase avere un'alta opinione di se
vsa skrb leži na njegovih ramenih ogni cura, responsabilità ricade sulle sue spalle; a tutto deve provvedere lui
na tebi je, kako bo stvar potekala dipende da te come andrà a finire
glagoli na -ati i verbi in -ati
a na kvadrat (a²) a al quadrato
alergija na beljakovine allergia alle proteine
šah. biti na potezi muovere
biti na vrsti toccare a
teh. pogon na sprednji kolesi trazione anteriore
na levo, na desno a sinistra, a destra
na zdravje! (alla) salute!
na vrat na nos di punto in bianco, in fretta e furia

nacistič|en (-na, -no) nationalsozialistisch, nazistisch, NS- (propaganda die NS-Propaganda); Nazi- (teror der Naziterror, zločin das Naziverbrechen, diktatura die Nazidiktatur, Nemčija das Nazideutschland, strahovlada der Naziterror)
nacistični pozdrav der Hitlergruß
skrb za žrtve nacističega režima die Opferfürsorge

nadarjen|ec moški spol (-ca …) der Begabte (ein -r)
skrb za nadarjence die Begabtenförderung, Hochbegabtenförderung

naraščáj new blood; the rising generation; (otroci) children pl, pogovorno the kids; (mladi ljudje) young folks; (živalski) brood, young

skrb za naraščáj care for the young

naslednik [é] moški spol (-a …) der Nachfolger (tudi matematika); (sin) der Stammhalter; (naslednji na seznamu ipd.) der Nachmann
naslednik prestola der Kronerbe
pravni naslednik der Rechtsnachfolger
nasledniki množina v poklicu: der Nachwuchs
skrb za naslednike die Nachwuchsförderung
ostati brez naslednika/naslednikov ohne Nachfolge bleiben

navalíti (-ím) | navaljeváti (-újem) perf., imperf.

1. rotolare, rovesciare:
hlode so navalili pred žago rotolarono i tronchi davanti alla segheria
skrb za nekoga navaliti drugemu scaricare la briga per qcn. sulle spalle degli altri

2. pren. (napasti, naskočiti) attaccare, assalire:
navaliti na trdnjavo attaccare la roccaforte

3. pren. accorrere (in massa), affluire, affollarsi, accalcarsi:
varčevalci so navalili na banko i risparmiatori si affollarono agli sportelli della banca
novinarji so navalili nanj z vprašanji i giornalisti lo tempestarono di domande
misli so navalile nanj pensieri gli si affollarono nella mente

neizkušen pridevnik
1. (v poklicu, dejavnosti ali področju) ▸ tapasztalatlanNa mesta strokovnjakov so prišli neizkušeni kadri, ki bodo potrebovali kar nekaj časa, da se vpeljejo. ▸ A szakemberek helyére tapasztalatlan munkatársak érkeztek, akiknek időbe telik, hogy beilleszkedjenek.Zakon je očitno usmerjen proti politično neizkušenim kandidatom. ▸ A törvény egyértelműen a politikailag tapasztalatlan jelölteket célozza.Za seboj imamo dovolj močnih tekem in nismo več neizkušeni. ▸ Elegendő erős mérkőzés van már a hátunk mögött és nem vagyunk már tapasztalatlanok.
Tudi neizkušeno oko takoj opazi razliko med prejšnjo in to pisavo. ▸ Az avatatlan szem is azonnal észreveszi az előző és a jelen kézírás közötti különbséget.
Igrala bosta ponosna, a neizkušena starša, ki jima skrb za novorojenko povzroči nemalo preglavic. ▸ Büszke, de tapasztalatlan szülőket játszanak majd, akiknek az újszülött gondozása nem kis gondot jelent.

2. (ki še ni veliko doživel in se naučil) ▸ tapasztalatlan
Podaljšalo se je tudi otroštvo, hkrati pa so se širili stereotipi, da so mladi neizkušeni, da jih je treba nadzirati, da ne vedo, kaj delajo in da jim ni mogoče zaupati. ▸ Meghosszabbodott a gyermekkor is, egyúttal pedig elterjedt az a sztereotípia, miszerint a fiatalok tapasztalatlanok, felügyetre szorulnak, nem tudják, mit tesznek és nem lehet bennük megbízni.
Prav pri tej starosti medvedi ponavadi odhajajo iz brloga in si iščejo življenjski prostor. Takrat so še neizkušeni in zmedeni. ▸ Általában éppen ebben az életkorban hagyják el a medvék a barlangot és keresnek maguknak életteret. Ekkor még tapasztalatlanok és zavarodottak.

3. (o spolnosti ali ljubezenskem odnosu) ▸ tapasztalatlanFiorenza je samska, brez fanta in neizkušena. ▸ Fiorenza egyedülálló, nincs pasija és tapasztalatlan.
Večina žensk meni, da je moški neizkušen, če je imel manj kot sedem ljubimk. ▸ A legtöbb nő úgy véli, a férfi tapasztalatlan, ha hétnél kevesebb szeretője volt.

nosečnic|a [é] ženski spol (-e …) die Schwangere
medicina karton nosečnice der [Mutterpaß] Mutterpass
obleke za nosečnice die Umstandskleidung
medicina skrb za nosečnice die Schwangerschaftsvorsorge
medicina posvetovalnica za nosečnice die Schwangerenberatung

odpuščen¹ [ê] (-a, -o) delavec, zapornik: entlassen
oseba, odpuščena po prestani kazni der / die Strafentlassene, Haftentlassene
skrb za odpuščene kaznjence die Entlassenenfürsorge

odvèč

A) adv. (v predikat. rabi)

1. di più, in più; di troppo:
deset ploščic je odveč dieci mattonelle sono in più, sovrappiù

2. (izraža nepotrebnost, zoprnost) di troppo, troppo:
skrb za zdravje ni odveč non è di troppo aver cura della salute
če vam ni odveč, me odpeljite domov se non chiedo troppo, la prego di portarmi a casa

B) odvèč adj. inv. di troppo, superfluo, extra:
odveč človek uomo di troppo

odvzémati (-am) | odvzéti (-vzámem) imperf., perf.

1. prelevare:
odvzeti vzorce za preiskavo prelevare i campioni per l'analisi

2. togliere, prendere, levare:
odvzeti komu besedo togliere la parola a qcn.

3. liberare, svincolare, sollevare:
odvzeti komu bolečine, skrb liberare, sollevare qcn. dai dolori, dalle preoccupazioni

4. ritirare:
odvzeti vozniško dovoljenje ritirare la patente

5. (odbijati, odbiti) decurtare, dedurre, defalcare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
odvzeti komu veliko delo sobbarcarsi il lavoro di qcn.
odvzeti besedam ost attenuare, mitigare il tono delle parole
šport. odvzeti komu rekord togliere il primato a qcn.
s pilo odvzeti rob smussare l'orlo con la lima
jur. odvzeti poslovno sposobnost interdire qcn.
meh. odvzeti dele (za popravilo drugega avta) cannibalizzare
jur. odvzeti last spossessare
knjiž. odvzeti lepoto disabbelire
odvzeti mitsko avreolo smitizzare
odvzeti naglas disaccentare
šport. odvzeti naslov prvaka detronizzare il campione
odvzeti strup svelenire
agr. odvzeti vinu trpkost disasprire il vino
jur. odvzeti zemljo spoderare

odvzéti tomar; sustraer ; (zaseči) confiscar, incautarse (de) ; (s silo) arrebatar

odvzeti skrb quitar una preocupación
odvzeti komu delo aliviar del trabajo a alg
odvzeti trud aliviar una carga

okoljevarstvo samostalnik
(skrb za okolje) ▸ környezetvédelem

okrilj|e srednji spol (-a …)

1. (zaščita) der Schutz (pod okriljem [vojske, zidov, noči]: im Schutz); die Deckung

2. (varno naročje) družine, cerkve ipd.: der [Schoß] Schoss; doma: die Geborgenheit
vzeti pod okrilje unter seine Fittiche nehmen

3. (patronat) die Schirmherrschaft, das Patronat; (skrb za) die Betreuung (von)

ovíjati (-am) | ovíti (ovíjem)

A) imperf., perf.

1. avvolgere; avviticchiare; attortigliare:
ovijati s slamo (steklenice) impagliare

2. avvinghiare; cingere:
oviti roke okrog vratu cingere il collo con le braccia

3. foderare, incartare

4.
ovija me obup, velika skrb sono disperato, preoccupato

5. avvolgere, torcere:
ovijati perilo torcere, strizzare la biancheria
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ovijati koga okoli mezinca avere un completo dominio su
pren. ovijati steklenico sbevazzare
ovijati lase v kito intrecciare i capelli, fare la treccia
oviti z žalnim trakom abbrunare

B) ovíjati se (-am se) | ovíti se (ovíjem se) imperf., perf. refl. avvolgersi (in); avviticchiarsi, arrampicarsi:
bršljan se ovija okrog drevesa l'edera si avviticchia all'albero

poklic moški spol (-a …) der Beruf (čudovit Traumberuf, deficitaren Mangelberuf, drugi Zweitberuf, igralski Schauspielerberuf, modni Modeberuf, pedagoški Lehrberuf, stranski Nebenberuf, učiteljski Lehrerberuf, umetniški Künstlerberuf, zdravstveni Heilberuf)
svobodni poklic freier Beruf
… poklica Berufs-
(izbira die Berufsfindung, die Berufswahl, opis das Berufsbild, opravljanje die Berufsausübung, prepoved opravljanja das Berufsverbot, svobodna izbira die Berufsfreiheit)
opravljati poklic einen Beruf ausüben
mojstrsko obvladanje poklica das berufliche/fachliche Können
izučiti se drugega poklica umlernen
brez poklica berufslos
o poklicu über den Beruf
predstava o poklicu das Berufsbild
po poklicu von Beruf
po osnovnem poklicu von Haus aus
v poklic in den Beruf
usmerjen v poklic berufsorientiert, (nanašajoč se) berufsbezogen
delo v poklicu die Berufsarbeit
v poklicu im Beruf, im Berufsleben
v drugem poklicu berufsfremd
v svobodnem poklicu freiberuflich
nasledniki v poklicu der Nachwuchs
skrb za naslednike v poklicu die Nachwuchsförderung
za poklic für den Beruf
… za poklic Berufs-
(izobrazba die Berufsbildung, Berufsausbildung, sposobnost die Berufseignung)
narediti za poklic professionalisieren, zum Beruf machen

posvetíti (religija) bénir, sacrer, consacrer, sanctifier ; (nameniti) donner, dévouer, vouer ; (knjigo) dédier, dédicacer

posvetiti se s'adonner, se vouer, consacrer son temps à, se dévouer, se donner, se destiner
posvetiti cerkev (religija) consacrer (ali bénir, dédier) une église
posvetiti duhovnika (religija) ordonner un prêtre
posvetiti pozornost čemu prêter attention à quelque chose
posvetiti svoja prizadevanja splošni koristi dédier ses efforts à l'intérêt public
posvetiti škofa (religija) sacrer un évêque
posvetiti svojo skrb čemu appliquer tous ses soins à quelque chose
posvetiti mnogo ur učenju pâlir sur les livres
namen posvečuje sredstva la fin justifie les moyens
posvetiti se čemu se consacrer (ali se destiner) à quelque chose
posvetiti se neki stvari servir une cause
posvetiti se stvari z dušo in telesom se dévouer corps et âme à une cause
posvetiti se študiju se vouer (ali se consacrer, s'adonner) à l'étude
popolnoma se posvetiti svojim otrokom se consacrer entièrement à ses enfants