Franja

pòzvati pozòvēm
I.
1. povabiti: pozvati koga na večeru, na ručak
2. pozvati, poklicati: pozvati koga na odgovornost, na predaju, na dvoboj, na sud, u vojnike
II. pozvati se navesti v svojo obrambo, sklicevati se: pozvati se na zakon, na ustav

prō-vocō -āre -āvī -ātum (prō in vocāre)

1. ven, iz česa (po)klicati, (k sebi) poklicati, priklicati (priklicevati), pozvati (pozivati): herum Pl., servulo mandant, ut ad se provocet Simonidem Ph., Pamphilam cantatum Ter.; metaf. (v)zbuditi ((v)zbujati), pognati (poganjati): Memnonis mater (sc. Aurora) roseo ore provocat diem O., dum rota Luciferi provocat orta diem Tib., provocare fascinum ab inguine H., novas radiculas Col.

2. poz(i)vati = pobuditi (pobujati), spodbuditi (spodbujati), nagovoriti (nagovarjati), prositi, naprositi (naprošati), zaprositi (zaprošati), v negativnem pomenu (raz)dražiti, izz(i)vati, (s)provocirati: Iust., Vell. idr., tacentes … ad communionem sermonis Suet., aliquem omni comitate ad hilaritatem et iocos Suet., ne nos comitate ac munificentiā nostrā provocemus plebem L., his provocati sermonibus C., provocare aliquem iniuriis, maledictis Ci., minis et verbis Vitellianos T., bello, nulla iniuriā provocatus T., provocari beneficio Ci. = prvi biti deležen dobrote; z acc. rei: felicitas temporum, quae bonam conscientiam civium tuorum ad usum indulgentiae tuae provocat (spodbuja) Plin. iun.; z acc. tega, k čemur kdo spodbuja, draži, izziva: sermones Plin. iun., comitate et adloquiis officia provocans T. spodbujajoč (dražeč) k uslugam; occ. izzvati (izzivati), pozvati (pozivati), (s)provocirati na boj ali tekmovanje (tekmo) v čem: ad pugnam Ci., L., ad arma, bellum T., provocatus haec spolia cepi L., pauci temere provocantes L., provocare aliquem in aleam, ut ludat Pl., aliquem tesseris Macr., oleo et mero viros Sen. ph.; pesn.: (sc. equus) cursibus auras provocat V. poziva k diru; z inf. postaviti (razpisati) nagrado: e iecore eorum (sc. mullorum) alecem excogitare provocavit Plin.; pren. pozvati (pozivati), izzvati (izzivati) koga na tekmo(vanje) v čem, tekm(ov)ati s kom v čem, meriti se, poskusiti (poskušati) se s kom v čem: senes illos virtute Plin. iun., elegiā Graecos Q.; metaf. o neživih subj.: omnes has eius (sc. roboris) dotes ilex solo provocat cocco Plin., immensum latus Circi templorum pulchritudinem provocat Plin. iun.

3. kot jur. t.t.
a) poz(i)vati (pred sodnika, pred (na) sodišče), tožiti, s tožbo prijeti koga, vložiti tožbo zoper koga: aliquem ad iudices Ap., aliquem apud iudicem Icti.; abs.: provocare ad iudicium Icti.
b) priz(i)vati se na koga kot višjega sodnika (višjo oblast), vložiti (vlagati) priziv na koga, sklicevati se na koga (v republikanski dobi na ljudstvo, v cesarski na višjega sodnika, na zadnji sodni stopnji na cesarja): provoco L., damnati ad populum provocant Ci., si a duumviris provocarit, provocatione certato Lex ap. L. če pride do priziva zaradi razsodbe duumvirov, naj sproži prizivno pravdo, provocare iudicium ad populum Val. Max., ad competentem iudicem et ab eo ad principem Icti., adversus sententiam Icti., provocandi auxilium perdere Icti.; metaf. sklicevati se na koga: ad Catonem Ci., ad litteras alicuius Ap., ad Iudaeorum codices Aug.

raportá -éz

I. vt.

1. poročati, sporočiti

2. navajati, navesti

II. vr. nanašati se, sklicevati se

rapportare

A) v. tr. (pres. rappōrto)

1. sporočiti, sporočati

2. poročati

3. primerjati; vzporediti, vzporejati

4. posneti, reproducirati (v razmerju):
rapportare un bozzetto su scala minore reproducirati osnutek v manjšem merilu

B) ➞ rapportarsi v. rifl. (pres. mi rappōrto)

1. primerjati se; vzporediti, vzporejati se

2. toskansko sklicevati se; prepustiti (odločitev)

recourir* [rəkurir] verbe intransitif teči nazaj, zopet teči; zateči se (à k); obrniti se za pomoč (àna); juridique vložiti priziv; sklicevati se (à na)

recourir aux armes zateči se k orožju, prijeti za orožje
recourir en cassation (juridique) vložiti ničnostno pritožbo
recourir à la force, à des mesures sévères, à la ruse zateči se k sili, uporabiti silo, ostre ukrepe, zvijačo
recourir à un emprunt zateči se k posojilu, razpisati posojilo
recourir à la justice narediti, podvzeti sodne korake

refer [rifə́:]

1. prehodni glagol
napotiti (to k, na)
opozoriti (to na)
predložiti, pripisovati kaj (to s.o. komu)
predati, prepustiti, dodeliti (to komu)

2. neprehodni glagol
nanašati se (to na)
tikati se (to česa)
sklicevati se (to na)
obrniti se na, zateči se k; kazati na, posredno misliti na, namigovati (to na)
omeniti

to refer oneself to prepustiti se, predati se, zaupati se, zaupno se obrniti na, zanesti se na
referred to ki se nanaša na; o komer (čemer) je govor
the point referred to omenjena, tista točka
to refer to a dictionary poiskati v slovarju
to refer to drawer (kratica R.D.) obrazec, ki ga banka napiše na ček, ki nima denarnega kritja
I refer myself to my experience zanesem se na svojo izkušenost
I referred him to the manager for information napotil sem ga k direktorju za informacije
I must refer to the manager moram se obrniti na direktorja
to refer a matter to arbitration prepustiti zadevo arbitraži, razsodišču
we shall refer this matter to them to zadevo bomo prepustili njim
he referred to his journey several times večkrat je omenil svoje potovanje
this mark refers the reader to a footnote ta znak opozarja čitalca na opombo pod črto
she referred to my past namigovala je na mojo preteklost
to refer a thing to a cause nekaj pripisovati kakemu vzroku
to refer superstition to ignorance pripisovati praznoverstvo nevednosti

referí refér

I. vi. poročati, sporočati, sporočiti, referirati

II. vr. sklicevati se; nanašati se

rely [rilái] neprehodni glagol
zanesti se, zanašati se (on, upon na)
zaupati, računati (na, z), opreti se (na); sklicevati se (na)

to rely upon a broken reed figurativno graditi na pesek
to have to rely on s.o. biti navezan na, odvisen od koga
you may rely upon it lahko se zanesete na to (računate s tem)
he can be relied upon nanj se človek lahko zanese
the author relies on earlier works avtor se opira, sklicuje na prejšnja dela

riferire

A) v. tr. (pres. riferisco)

1. sporočiti, sporočati; navesti, navajati

2. pripisati, pripisovati:
riferire gli effetti alle cause učinke pripisovati vzrokom

B) v. intr. sporočiti, poročati:
riferire per iscritto (a) pisno poročati (komu)

C) ➞ riferirsi v. rifl. (pres. mi riferisco)

1. namigovati, meriti (na); (rimettersi) prepustiti, prepuščati se; sklicevati se (na):
mi riferisco al giudizio di un arbitro prepuščam se razsodbi sodnika

2. zadevati (koga, kaj), nanašati se (na koga, kaj)

riportare

A) v. tr. (pres. ripōrto)

1. spet prinesti, nazaj nesti, nositi; vrniti, vračati

2. poročati, prenašati; prinesti na nos; navesti, navajati:
riportare ciance prenašati čenče
riportare il brano di un autore navesti odlomek avtorja
riportare qcs. a qcn. kaj komu pripisovati

3. prinesti, prinašati; pren. doseči, dosegati:
da Firenze abbiamo riportato bellissimi ricordi prinesli smo prelepe spomine iz Firenc
riportare approvazione, biasimo doseči priznanje, grajo
riportare una vittoria doseči zmago

4. utrpeti; dobiti:
nell'incidente ha riportato una ferita non grave v prometni nesreči je bil laže ranjen

5. pren. pripisati:
riporta alla fortuna tutto il suo successo svoj uspeh pripisuje samo sreči

6. mat. prenesti, prenašati (dalje):
sette più otto fa quindici, scrivo cinque e riporto uno sedem in osem je petnajst, pišem pet, ena dalje

7. trgov. prenesti, prenašati (na nov račun)

B) ➞ riportarsi v. rifl. (pres. mi ripōrto)

1. vrniti, vračati se (z mislijo)

2. sklicevati se; prepustiti, prepuščati se

3. vrniti, vračati se; preseliti se

посила́тися -ла́юся недок., skliceváti se sklicújem se nedov.

allēgō (adlēgō) -āre -āvi -ātum

1. (osebe v zasebnih stvareh) odposlati (odpošiljati), poslati (pošiljati); abs.: petit a me Rabonius et amicos adlegat Ci., necessarios adlegatos esse dicebat Ci., cum patrem... adlegando... fatigasset L. s poslanstvi; z ad: ego si allegassem aliquem ad hoc negotium Pl., quem ad hunc (iudicem) reus adleget? Ci.; pren.: philosophiam ad aliquem adlegare Ci. filozofijo kot priprošnjico poslati h komu = po filozofiji priprošnjo vložiti pri kom; z dat.: alium ego isti rei allegabo Pl., et ipse ad eos accedit et homines nobiles adlegat iis, qui peterent, ne... Ci.

2. (h kaki prevari) koga napeljati, nagovoriti: Pl., ut ne credas a me adlegatum hunc senem Ter.

3. pren. (kaj kot vzrok) povedati, navesti (navajati), omeniti (omenjati), uveljavljati, dokaz(ov)ati, sklicevati se na kaj: munera, preces, mandata regis sui Scydrothemidi adlegant T., dignitas eius allegatur Q., all. patrocinii ius Plin. iun., hoc senatui (pri senatu, pred senatom) Plin. iun.; allegare se ex servitute in ingenuitatem Ulp. (Dig.) s temeljitim dokazovanjem svojega svobodnega rojstva rešiti se suženjstva.

apelá -éz vt.

1. pozivati, pozvati

2. sklicevati se na, apelirati

apelar vložiti priziv; zateči se (a k); sklicevati se na, nanašati se na

apelar a la fuga spustiti se v beg
apelar a otro medio poseči po drugem sredstvu

apelírati -èlīrām, àpelovati -ujēm (lat. appellare)
1. apelirati, obrniti se na koga s prošnjo, s pozivom: apelirati na koga
2. sklicevati se na kaj: apelirati na patriotizam, na čast, na svijet

beanspruchen

1. zahtevati, terjati; Rechte: lastiti si; (sich berufen auf) sklicevati se na; (brauchen) potrebovati

2. Technik obremenjevati, obremeniti; uporabljati

hinweisen^* mit dem Finger usw.: kazati/pokazati na; (verweisen) opozarjati/opozoriti na; (sich berufen auf) sklicevati se na

in-vocō -āre -āvī -ātum (po)klicati, poz(i)vati koga, sklicevati se na koga: si fallat, Iovem patrem aliosque iratos invocat deos L., Iunonem Ci., deos testes invocare L., Cu. za priče, aliquem advocatum (kot izvedenca) ad communem imperatorum fortunam defendendam Ci., manes matris (na grobu) Sen. rh., aliquem Iust. ali deos in auxilium Q., sibi deos Pl., deos precibus T., leges T., opem deorum L., arma alicuius adversus aliquem T., fidem militum T., Suet., lucem, Brutum Suet., multis caritates adversas Amm., Musas Q.; pesn.: hoc sublime candens, quem invocant omnes Iovem Enn. ap. Ci. kar imenujejo Jupiter; prim.: Persae … dominum, Macedones regem invocantes Cu. so ga naslavljali.

màjkati se -ām se
1. sklicevati se na mater: što se majkaš cijelu noć
2. prisegati pri materi

ostentō -āre -āvī -ātum (frequ. k ostendere)

1. (ponavljajoče, znova in znova) na(s)proti držati, moliti, pomoliti (pomaljati), iztegniti (iztegovati), nuditi, ponuditi (ponujati): alicui iugula sua pro capite alicuius Ci., alterā manu panem Pl., Tydiden O. pred oči postaviti (za zgled).

2. kazati, pokazati, prikaz(ov)ati, razkaz(ov)ati, na ogled postaviti (postavljati): L., V., T. idr., capillum passum ostentant matres C., Germanici liberos Suet.; kot voj. t.t. (z namenom groziti sovražniku) (po)kazati, razkaz(ov)ati: equitatum iniciendi terroris causā C.; poseb. ponašajoč se kazati: cicatrices suas Ter., spolia Curiatiorum L., equum armaque capta L.; od tod occ.
a) bahati se, ponašati se s čim, širokoustiti se, hvali(sa)ti se: Corn., Gell. idr., prudentiam Ci.; v enakem pomenu tudi se o.: se inani simulatione C.
b) širokoustno sklicevati se na koga (kaj): Ambiorigem C., aetatis honorem C.

3. metaf.
a) pred oči postaviti (postavljati), nuditi, ponuditi (ponujati), obljubiti (obljubljati), obetati: sociis spem pro re L., mercedem ex praedā L., praemia, praedam S., agrum Ci., occasio mihi ostentata Ter., nova iura Cappadociae ostentata magis quam mansura T. bolj navidezno kot trajno dane; occ. groziti, pretiti komu s čim: defensoribus formidinem S., caedem Ci., bellum Plin. iun.
b) (po)kazati, na dan (svetlo) da(ja)ti, izraziti (izražati), razode(va)ti: Plin. iun., Suet. idr., ubi ostentes tuam patientiam Ci., posteritati te ostentes oportet Ci.
c) izjaviti (izjavljati), razložiti (razlagati), dokaz(ov)ati, izprič(ev)ati: ostentavi tibi me istis esse familiarem Ci. ep., cotidiano sermone quaedam frequentius et notabiliter usurpasse eum, litterae ipsius autographae ostentant Suet., ostentans, quanta eos in postremum a plebe Romana, maneret invidia Suet.
d) kazati na kaj, dati slutiti na kaj, pričati o čem: vires (moč) autem veteres earum urbium hodieque magnitudo ostentat moenium Vell., numnam caelatus in manu dextrā scyphus … artem ostentat Mentoris? Varr.