Franja

ogródje s okosnica, kostur, skelet: ogrodje človeškega telesa; leseno, železno ogrodje

okóstje -a s., кістя́к -а́ ч., скеле́т -а ч.

okostnják m kostur, skelet: človeški, živi okostnjak

okostnják -a m., кістя́к -а́ ч., скеле́т -а ч.

osamenta ženski spol okostje, skelet, kosti, kup kosti

Rahmentragwerk, das, Baukunst, Architektur skelet

reliquiae -ārum, f (reliquus) preostalo, (pre)ostanek, preostalin, ostanki

1. konkr. preostalo, preostalina, (pre)ostanek, ostanki, razvaline, ruševine, razbitine: S. fr., Auct. b. Alx., Auct. b. Afr. idr., paucarum mensum Pl., coniurationis Ci., copiarum N., oppidorum V., cibi Ci. otrebki, vini, hordei Ph., navigii Sen. ph. ladijske razbitine; s subjektnim gen.: reliquiae Danaūm atque Achilli V. ostanki (Troje), ki so jih pustili Danajci in Ahil, oppida reliquiae et monumenta veterum virorum V., reliquiae belli Iust., cladis, pugnae L. kar je preostalo po porazu (bitki), čemur je poraz (bitka) prizanesel (prizanesla); occ.
a) ostanki hrane, ostanki jedi: Pl., Ap., Ph., Suet. idr., cenā peractā reliquias circumstantibus dividere Sen. ph.
b) posmrtni ostanki, ostanki umrlih, pepel mrtvecev, okostje, skelet: V., Iust., Plin. iun., humanorum corporum T., reliquiae Marii Ci., reliquias monumento condere Suet.; poseb. ostanki, kosti svetnikov, relikvije: Eccl.
c) nesežgani mesni ostanki kakega darilnega živinčeta (naspr. exta): Suet.
d) iztrebki, otrebki: Sen. ph.

2. metaf.: pristinae fortunae reliquiae Ci., reliquiae pristinae dignitatis Ci., erant haud parvae reliquiae belli circa Agrigentum Romanis L., dissipare reliquias rei publicae Ci., reliquiae avi (subjektni gen.) Ci. zapuščina = od deda zapuščeni ostanek (punske vojne).

Opomba: Sing.: converritor pridianae reliquiae Ap. — V heksametru najdemo rēliquiae in relliquiae.

scaffold [skǽfəld]

1. samostalnik
gradbeni (zidarski, stavbni) oder; tribuna za gledalce; govorniška tribuna; gledališki oder; krvavi oder, morišče, šafot
medicina skelet
ameriško žitnica, kašča

scaffold pole sleng, figurativno mršav dolgin; rezina ocvrtega krompirja
to die on the scaffold umreti na morišču
to go to the scaffold, to mount the scaffold biti usmrčen na morišču
to send to the scaffold poslati na morišče

2. prehodni glagol
zgraditi (gradbeni) oder okrog česa, obdati z (gradbenim) odrom

sceletus -ī, m (tuj. σκελετός 3, izsušen) izsušeno truplo, mumificirano truplo, mumija, skelet: AP.

schelét -e n

1. okostje

2. okostnjak

3. ogrodje, skelet

skeleton¹ [skélitən]

1. samostalnik
skelet, okostnjak; suhec, mršavec; lesnati del rastline; okostje, ogrodje (ladje, letala), rebra (dežnika)
figurativno skica, osnutek
figurativno družinska sramota, mučna tajnost
vojska & navtika kader

a skeleton at the feast figurativno nekdo (nekaj), ki družbi kvari veselje; prikazen (duh) preteklosti
skeleton crew najpotrebnejša posadka (moštvo)
a skeleton in the cupboard (closet) (in the family, in the house), family skeleton tajna žalost ali sramota v družini
skeleton regiment polk z mirnodobskim številom vojakov
she is a regular skeleton ona je pravi pravcati okostnjak
he was reduced to a skeleton postal je pravi skelet, sama kost in koža ga je

2. pridevnik
skeleten
ekonomija, pravno okviren

skeleton agreement okviren dogovor
skeleton law okviren zakon

Skelett, das, (-s, -e) Anatomie okostje; Pflanzenkunde ogrodje; Baukunst, Architektur skelet, ogrodje

squelette [skəlɛt] masculin okostnjak; skelet (tudi technique); figuré zelo mršava oseba

le squelette humain se compose de 208 os človeški skelet je sestavljen iz 208 kosti
(familier) elle est devenue un vrai squelette postala je pravi okostnjak

кістя́к -а́ ч., okostnják -a m., skelét -a m., okóstje -a s.

Außenskelett, das, Tierkunde zunanji skelet

brájdnik m skelet od letava za lozu ili voćku

Hautskelett, das, kožni skelet

Innenskelett, das, Anatomie notranji skelet

Kieselsäureskelett, das, Tierkunde kremenčev skelet

Kopfskelett, das, skelet glave