Franja

Zadetki iskanja

  • cedíti to strain; to filter; to filtrate; to percolate

    cedíti se to drip, to trickle, to filtrate
    cedíti se skozi to percolate
    cedíti se mleka to flow with milk
    sline se mi cedé po... my mouth's watering for...
  • cedíti passer à travers un filtre (ali une passoire) ; filtrer

    sline se mu cede l'eau lui vient à la bouche
    cediti se od prijaznosti se confondre en politesses
    cediti besede skozi zobe parler entre ses dents
  • cedíti (-ím)

    A) imperf.

    1. colare, filtrare

    2. secernere

    B) cedíti se (-ím se) perf. refl. colare, gocciolare:
    iz nosa se mi cedi mi gocciola il naso
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    cediti besede skozi zobe parlare tra i denti
    (počasi) cediti vino centellinare, sorseggiare il vino
    cediti se komu po čem qcs. far venire a qcn. l'acquolina in bocca
    ti si dobil vse, mi pa sline cedimo tu hai avuto tutto, mentre noi siamo rimasti a bocca asciutta
    pog. cediti jo za kom correre dietro a qcn.
    tam se cedi med in mleko vi scorrono il latte e il miele
    vino se je kar cedilo od mize il vino scorreva a fiumi
  • cenzúra; cénzorstvo censorship

    iti skozi cenzúro to pass the censor, to be passed by the censor
    uvesti cenzúro za to impose censorship on
  • cilj moški spol (-a …)

    1. strelski: das Ziel (premični cilj bewegliches Ziel, mimo cilja am Ziel vorbei, čez cilj über das Ziel); -ziel (bližnji Nahziel, leteči Flugziel, na morju Seeziel); Ziel- (iskanje cilja die Zielsuche, naprava za iskanje cilja die Zielsucheinrichtung); (tarča) die Zielscheibe/ Schießscheibe

    2. vojska -ziel (bojni Gefechtsziel, nadomestni Ersatzziel, napada Angriffsziel, strateški Kampfziel, vojne Kriegsziel)

    3. šport das Ziel (doseči erreichen, iti skozi cilj durchs Ziel gehen, priti v cilj ins Ziel kommen); -ziel (etapni Etappenziel, vmesni Zwischenziel)
    na cilj Ziel-
    (skok na cilj der Zielsprung, streljanje na cilj das Zielschießen, let na cilj der Zielflug, razdalja na cilju der Zielabstand, sodnik na cilju der Zielrichter, vrstni red na cilju der Zieleinlauf, ravni del proge pred ciljem die Zielgerade, posnetek prehoda skozi cilj das Zielfoto; der Zielfilm)

    4. (namen) das Ziel (v življenju im Leben; jasno pred očmi klar vor den Augen)
    doseči svoj cilj sein Ziel erreichen; -ziel (dolgoročni Fernziel, glavni Hauptziel, končni Endziel, načrtovalni Planziel, izobraževanja Lehrziel, študijski Studienziel, učni Lernziel, vzgojni Erziehungsziel, zemeljski Erdziel, življenjski Lebensziel)
    v svesti si cilja/z jasnim ciljem pred očmi [zielbewußt] zielbewusst
    naravnost proti cilju zielsicher
    zastavljen cilj die Zielsetzung
    (jasno klare Zielsetzung, socialni cilji soziale Zielsetzungen)

    5. (načrtovanje)
    določitev cilja die Zielvorgabe
    (norma/normativ) die Vorgabe

    6. pri potovanju: das Ziel (današnji heutiges, mojega potovanja meiner Reise); -ziel (poleta Flugziel, potovanja Reiseziel); namembno mesto potnikov/ pošiljk: der Bestimmungsort, letalstvo die Destination
    |
    postaviti si cilj sich ein Ziel setzen
    doseči cilj pri hoji, vožnji itd.: ans Ziel kommen/gelangen
    figurativno doseči cilj das Ziel erreichen
    zgrešiti cilj das Ziel verfehlen, figurativno sein Ziel verfehlen, seinen Zweck verfehlen
    brez cilja ziellos
    usmerjen k cilju zielgerichtet
    figurativno k novim ciljem zu neuen Ufern
    biti na cilju am Ziel sein (tudi figurativno)
    biti končno na cilju endlich am Ziel (angelangt) sein
    z določenim ciljem (namenski) gezielt
    z jasnim ciljem [zielbewußt] zielbewusst
    imeti za cilj gerichtet sein auf
    letalstvo imeti za cilj poleta: anfliegen (einen Ort)
    postaviti si za cilj sich etwas als Ziel setzen/etwas anstreben/etwas anpeilen
  • cílj aim, end; object, vojska objective; scope; view; purpose; goal, mark; (tarča) target, butt, mark; (dirkalni, šport) winning post; (življenjski, željá) goal; (potovanja) destination; (stremljenje) aspiration

    brez cílja aimless, purposeless, without aim or end
    za ta cílj to this end
    mimo cílja beside (ali wide of) the mark
    doseči svoj cílj to attain (ali to secure) one's end, to achieve one's purpose, to attain one's objectives, to gain one's end(s), to reach one's goal, ZDA to get there; to carry one's point
    imeti za cílj to aim at
    ima visok cílj he is aiming high
    doseči cílj svojih želja to attain the object of one's desires
    iti za svojim cíljem, zasledovati svoj cílj to pursue one's end (ali one's aim)
    iti, priti skozi cílj šport to breast the tape
    postaviti cílj to set an aim
    postaviti si za cílj to aim at
    vzeti si za cílj to make it one's business (to)
    zadeti cílj to hit the mark
    zasledovati preveč cíljev to have too many irons in the fire
    pogoditi cílj to pinpoint
    zgrešiti cílj to miss the mark
    vojaški cílji so bili bombardirani military targets (ali objectives) have been (letalsko) bombed, (artilerijsko) shelled
    priti na cílj svojega potovanja to reach the end (ali the destination) of one's journey, to reach one's journey's end
  • cílj (-a) m

    1. meta; traguardo:
    cilj potovanja meta del viaggio
    šport. prvi priteči skozi cilj tagliare per primo il nastro d'arrivo, raggiungere primo il traguardo

    2. (tarča) bersaglio:
    streljanje v cilj tiro al bersaglio

    3. ekst. scopo, fine, obiettivo, mira:
    postaviti si visoke cilje proporsi obiettivi ambiziosi, mire ambiziose
    ne zbirati sredstev za dosego cilja tentare ogni mezzo per raggiungere lo scopo
    strateški cilj obiettivo strategico
  • čarati glagol
    1. (o nadnaravni moči) ▸ varázsol
    znati čarati ▸ tud varázsolni
    V mitologiji so jezera prebivališča pošasti in žensk, ki znajo čarati.kontrastivno zanimivo A mitológiában a tavak szörnyeknek és varázserejű nőknek adnak otthont.

    2. (znajti se z nezadostnimi sredstvi) ▸ varázsol, bűvészkedik
    čarati z denarjem ▸ bűvészkedik a pénzzel
    Mama Jasna čara, da lahko preživijo skozi mesec. ▸ Jasna anyu úgy varázsol, hogy kijöjjenek minden hónapban.

    3. (odlično obvladati) ▸ elbűvöl, varázsol, bűvöletbe ejt
    Avtorica, za katero pravijo, da zna čarati z besedami.kontrastivno zanimivo Olyan szerző, akiről azt mondják, hogy a szavakkal varázslatra képes.
    Ponovno je čaral z melodijami svoje kitare. ▸ Gitármelódiáival ismét bűvöletbe ejtett.

    4. (priklicati vzdušje ali odziv) ▸ varázsol, bájol
    čarati nasmehe ▸ mosolyt varázsol
    čarati vzdušje ▸ hangulatot varázsol
    Radijske in televizijske postaje že ves december čarajo praznično vzdušje z glasbenim programom na to temo. ▸ A rádió- és televízióadók a témáról szóló zenei programmal egész decemberben ünnepi hangulatot varázsolnak.
    Nadarjeni igralec, ki je čaral nasmehe na ustnice z zabavnimi liki. ▸ A tehetséges színész mosolyt varázsolt az arcokra a szórakoztató figurákkal.

    5. (izvajati trike) ▸ bűvészkedik, varázsol
    čarovnik čara ▸ a bűvész bűvészkedik
    Za pevkami je nastopil veseli čarodej, ki je znal dobro čarati. ▸ Az énekesekkel egy vidám bűvész lépett fel, aki jól tudott varázsolni.

    6. (prosto ustvarjati) ▸ varázsol, bűvészkedik
    Pika v kuhinji rada čara po svoje in si nenehno izmišlja svoje recepte. ▸ Pika a konyhában szeret a maga módján varázsolni és állandóan új recepteket talál ki.
    Vsem, ki radi čarate s fotografijami, bo novi program nedvomno zanimiv. ▸ Mindenki számára, aki szeret a fotókkal bűvészkedni, kétségtelenül érdekes lesz az új program.

    7. izraža negativen odnos (neučinkovito delati) ▸ trükközik, bűvölködik
    Tudi mama je čarala z nekimi čistili, ampak smrad je ostal. ▸ Anya is bűvölködött a tisztítószerekkel, de a bűz nem tűnt el.
  • čekiranje samostalnik
    1. (registracija potnikov) ▸ utasfelvétel, becsekkolás, check-in
    Po čekiranju je treba z ročno prtljago skozi policijski in (če je polet mednaroden) carinski pregled. ▸ A becsekkolás után a kézipoggyásszal át kell esni a rendőrségi és (nemzetközi utazás esetén) a vámellenőrzésen.

    2. neformalno (preverjanje) ▸ csekkolás
    Pogledala sem serijo brez vmesnega čekiranja neta oz. telefona. ▸ Megnéztem a sorozatot anélkül, hogy közben csekkoltam volna a netet, illetve a telefont.
    In tako približno na dvajset minut, zbujanje in čekiranje, če se Rudi še pogovarja z voznikom in kje smo. ▸ És így tovább kb. húszpercenként: ébredés és csekkolás, hogy Rudi még beszélget-e a sofőrrel, meg hogy merre vagyunk.
  • čutiti, čutiti utim) začutiti fühlen (se sich); empfinden; spüren, verspüren; okus: schmecken, durchschmecken
    čutiti, čutiti gnus Abscheu haben/empfinden vor, etwas verabscheuen
    čutiti, čutiti potrebo das Bedürfnis haben
    čutiti, čutiti skozi kaj durchfühlen
    ne čutiti, čutiti roke, noge itd. kein Gefühl haben (im Fuß/Bein, Arm)
    čutiti, čutiti s kom nachfühlen, Anteil nehmen an
    čutiti, čutiti se krivega/polaskanega … sich schuldig/ geschmeichelt … fühlen
    dati čutiti, čutiti kaj etwas spüren lassen, etwas zu erkennen geben
  • daljnogled samostalnik
    (optična naprava) ▸ távcső, messzelátó
    opazovati z daljnogledom ▸ távcsővel figyel
    leča daljnogleda ▸ távcső lencséje
    navadni daljnogled ▸ hagyományos távcső
    uporabljati daljnogled ▸ messzelátót használ
    povečava daljnogleda ▸ távcső nagyítása
    gledati skozi daljnogled ▸ távcsőn keresztül néz
    Povezane iztočnice: astronomski daljnogled, infrardeči daljnogled, lovski daljnogled, nočni daljnogled, strelni daljnogled, teleskopski daljnogled, vojaški daljnogled, zrcalni daljnogled
  • dán día m

    dober dan! ¡buenos días!, (voščimo popoldne) ¡buenas tardes!
    čez dan durante el día
    dan za dnem día por día, cada día
    dvakrat na dan dos veces al día
    do današnjega dne hasta (el día de) hoy
    nekaj dni pozneje a los pocos días
    naslednjega dne al día siguiente (de)
    enega teh dni un día de estos
    dan prej, prejšnjega dne el día antes, la víspera
    noč in dan día y noche
    od dneva, ko ... desde el día que...
    od dneva do dneva de día en día, de un día a otro
    od enega dneva do drugega de un día para otro
    od prvega dne (dalje) desde el primer día
    pasji dnevi (días) caniculares m pl, canícula f
    dva cela dneva, skozi dva dni durante dos días
    oni dan, onega dne (nedavno, zadnjič) el otro día, últimamente
    pred nekaj dnevi hace algunos días
    prost dan día libre
    v 14 dneh dentro de 15 días
    ves (božji, sveti) dan todo el (santo) día
    vsak drugi dan cada dos días
    vse dneve todos los días
    vsak dan cada día
    pri belem dnevu en pleno día
    rojstni dan aniversario m, natalicio m, natal m
    sodni dan el Día del Juicio
    kakšen dan je danes? ¿qué día es hoy?
    dan se dela amanece; alborea
    (svetel) dan je že ya es de día
    določiti dan fijar un día (ali una fecha)
    ne mine dan, da ne bi ... no pasa día sin que (subj)
    prinesti na dan sacar a luz, revelar (skrivnost un secreto)
    priti na dan manifestarse, hacerse patente (público)
    to je kot noč in dan es (tan diferente) como el día y la noche
    slaviti svoj rojstni dan celebrar el natalicio
    voščiti komu dober dan dar a alg los buenos días
    živeti tjavdan vivir al día
    ne hvali dneva pred nočjo nadie se alabe hasta que acabe; no se debe cantar victoria hasta el final
  • dáti (dám)

    A) perf. ➞ dajati

    1. dare:
    dati komu jesti, piti dar da mangiare, da bere a qcn.
    dati komu besedo dare a qcn. la parola
    dati na izbiro dare da scegliere, mettere a disposizione
    dati vbogajme dare, fare l'elemosina
    dati na vpogled dare in visione

    2. (ustvariti čemu kako lastnost) dare:
    dati (besedi) nov pomen dare (alla parola) un nuovo significato
    dati čemu neko obliko dare a qcs. una forma

    3. (napraviti, da pride kaj kam z določenim namenom):
    dati predlog na glasovanje mettere la proposta ai voti
    dati čevlje v popravilo dare da aggiustare, far aggiustare le scarpe
    dati osnutek zakona v razpravo mettere in discussione la bozza di legge
    dati otroka v šolo mandare il bambino a scuola
    dati na trg lanciare sul mercato
    dati delat obleko far fare il vestito
    dati se operirati, ostriči farsi operare, tagliarsi i capelli

    4. pog. (plačati) dare, pagare:
    dati na račun pagare in conto

    5. (ustvariti kaj kot rezultat sposobnosti, dejanja)
    polje je dalo obilen pridelek il campo ha dato un ricco raccolto
    dati dober, slab zgled dare il buon, il cattivo esempio
    dati povod dare lo spunto; dar motivo, dare il pretesto

    6. (z oslabljenim pomenom z glagolskim samostalnikom):
    dati brco, klofuto dare un calcio, uno schiaffo
    dati kazen punire
    dati pomoč dare aiuto, aiutare
    dati prisego prestare giuramento, giurare
    dati izjavo dichiarare
    dati obljubo promettere
    dati na posodo dare in prestito, prestare
    dati častno besedo dare la parola d'onore

    7. (napraviti, da pride kaj na pravo mesto) dare, mettere:
    dati proč mettere via, da parte
    dati v zapisnik mettere a verbale
    dati v oklepaj mettere tra parentesi
    pren. prosim, dajte mi gospo XY (k telefonu) mi chiama, mi passa, per cortesia, la signora XY?

    8. pren. dati na:
    dati nase avere un'alta opinione di se
    veliko, malo dati na kaj attribuire grande, poca, nessuna importanza a qcs.

    9. (z nedoločnikom, ukazati, naročiti)
    dati poklicati chiamare, far venire
    dati prinesti far portare

    10. (v medmetni rabi, v zvezi z 'Bog'):
    če Bog da, se bomo kmalu videli se Dio vuole ci rivediamo presto
    Bog ne daj, da bi storil kaj takega Dio ce ne guardi che tu faccia cose del genere
    Bog daj srečo! buon pro' (ti, vi) faccia!
    Bog daj zdravje! salute!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    beseda da besedo una parola tira l'altra
    nikomur ne dati blizu essere inavvicinabile, scontroso
    pren. dati duška jezi, veselju sfogare la propria rabbia, gioia
    dati roko v ogenj za koga mettere la mano sul fuoco per qcn.
    dati otroku življenje mettere alla luce, partorire un bambino
    pog. pren. dati jih komu po grbi suonarle a qcn. di santa ragione
    pog. dati se ljudem v zobe far parlare di se, essere lo zimbello della gente
    pog. dati komu eno okrog ušes dare uno schiaffo a qcn.
    dati si opraviti (okoli) darsi da fare (attorno a)
    dati komu popra, vetra fargliela pagare a qcn. pigliare a schiaffi qcn.
    pren. ti bom že dal me la pagherai!
    pren. dati dušo za koga, kaj essere pronto a dare l'anima per qcn., qcs.
    dati komu košarico rifiutare l'invito a ballare; respingere una proposta matrimoniale
    pog. dati komu mir lasciare qcn. in pace, non disturbare, non scocciare qcn.
    dati proste roke dare mano libera
    pog. dati čez vomitare
    pog. dati posestvo komu čez cedere, trascrivere il podere a
    ne dati komu do besede non permettere a qcn. di parlare, di dire la sua
    ne dati besede, glasu od sebe non aprir bocca; non farsi vivo
    pog. dati nov sod na pipo spillare la botte nuova
    pog. dati kaj na stran mettere qcs. da parte, fare qualche risparmio
    dati na znanje riferire, rendere noto
    pog. dati ga na zob trincare
    pren. dati koga pod ključ mettere qcn. in gattabuia
    pog. pren. dati jih komu pod nos dare a intendere a qcn., cantarle a qcn.
    pren. dati koga v koš mettere qcn. nel sacco; avere la meglio su qcn.
    pren. ne vem, kam bi se dal od dolgega časa non so cosa fare dalla noia
    dati komu prav dare ragione a qcn.
    pog. veliko dati skozi soffrire, sopportare molto
    rel. dati odvezo dare l'assoluzione
    šah. dati šah mat dare scacco matto
    teči, kar noge dajo correre a gambe levate
    PREGOVORI:
    obljubiti in dati je preveč chi molto promette poco mantiene
    čič ne da nič, stalo pa malo chi sta con le mani in mano, ha poco oggi e niente domani
    dvakrat da, kdor hitro da non sa donare chi tarda a dare

    B) dàti se (dàm se) perf. refl. (z nedoločnikom izraža osebkovo dovolitev, da se z njim kaj zgodi) farsi, lasciarsi:
    dati se pregovoriti lasciarsi convincere
    ne dajte se motiti non si scomodino!
    pog. dati se kaj videti farsi vedere, farsi vivo
    impers. pren. ne dati se non aver voglia
    se mi ne da non ho voglia
    ne daj se! forza! coraggio!
    impers. ne dati se povedati non potersi dire, descrivere
  • deformiran pridevnik
    1. (nepravilno oblikovan; izmaličen) ▸ deformált, deformálódott, torz
    deformirano stopalo ▸ deformált lábfej
    deformirana lobanja ▸ deformált koponya
    deformirana hrbtenica ▸ deformált gerinc
    hudo deformiran ▸ súlyosan deformált
    rahlo deformiran ▸ enyhén deformált
    Debeli, deformirani nohti so pogosto posledica glivične okužbe. ▸ A megvastagodott, deformált körmök sokszor gombás fertőzés következményei.

    2. (trajno spremenjen) približek prevedkadeformációban szenvedő
    profesionalno deformiran ▸ professzionális deformációban szenvedő
    poklicno deformiran ▸ szakmai deformációban szenvedő
    Tudi osebno življenje prilagajaš novinarstvu in sploh postaneš čez čas poklicno deformiran, ker vse gledaš skozi oči novinarja. ▸ A magánéletedet is az újságíráshoz igazítod, így a szakmai deformáció következtében végül mindenre az újságíró szemével nézel.
  • denar moški spol (-ja …) das Geld, -geld (za gospodinjstvo Haushaltsgeld, Wirtschaftsgeld, za potovanje Reisegeld, knjižni Buchgeld, kovani Hartgeld, naturalni Naturalgeld, papirnati Papiergeld, ponarejen Falschgeld, proračunski Haushaltsgeld, srebrni Silbergeld, svobodni Freigeld, zasilni Notgeld)
    … denarja Geld-
    (avtomat za menjavo der Geldwechselautomat, dvig die Geldbehebung, Geldabhebung, količina die Geldmenge, menjava der Geldwechsel, obtok der Geldumlauf, pomanjkanje die Geldknappheit, der Geldmangel, ponarejanje die Geldfälschung, prejemnik der Geldempfänger, razvrednotenje die Geldentwertung, strojček za štetje denarja die Geldzählmaschine, uničevanje denarja die Geldvernichtung, vir denarja die Geldquelle, vprašanje denarja die Geldfrage)
    denar v obtoku der Notenumlauf
    nadomestni denar das Geldersatzmittel
    ponarejen denar das Falschgeld
    kovanje denarja die Münzprägung
    kovnica denarja die Münzanstalt
    umazan denar schmutziges Geld
    pranje denarja die Geldwäsche
    pralnica denarja die Geldwaschanlage
    veliko denarja viel Geld, pri plačilih: eine Stange Geld, teures Geld, ein Batzen Geld
    ogromno denarja ein Heidengeld
    imeti veliko denarja viel Geld haben, gut bei Kasse sein
    imeti denarja na kupe/kot pečka figurativno Geld wie Heu haben
    malo denarja wenig Geld
    imeti malo denarja wenig Geld haben, schlecht bei Kasse sein
    metati denar skozi okno figurativno das Geld beim Fenster hinauswerfen
    prinašati denar Geld bringen
    vleči denar iz žepa das Geld aus der Tasche ziehen
    razmetavati denar figurativno mit dem Geld um sich werfen
    biti brez denarja kein Geld haben, mittellos sein
    gledati na denar das Geld zusammenhalten
    sedeti na denarju auf dem/seinem Geld sitzen
    skup tiščati denar (biti skop) auf dem/seinem Geldbeutel sitzen
    pohlep po denarju die Geldgier
    iti v denar (prodajati se) weggehen, guten Abgang haben
    iti težko v denar schwerverkäuflich sein
    valjati se v denarju schwimmen im Geld/stinken vor Geld
    darilo v denarju das Geldgeschenk
    z denarjem podpirati: geldlich
    kovček z denarjem der Geldkoffer
    vreča z denarjem der Geldsack
    za denar für Geld, prositi, igrati …: um Geld
    za noben denar um keinen Preis/für kein Geld dieser Welt
    za vsak denar um jeden Preis
    poroka zaradi denarja die Geldheirat
    |
    denar ne smrdi Geld stinkt nicht
    ne pobiram denarja na cesti ich habe mein Geld nicht auf der Straße gefunden
    figurativno malo denarja, malo muzike wie der Preis, so die Ware
    |denarji množina:
    za velike/težke/drage denarje für teures Geld
    | ➞ → valuta
  • denár argent moški spol , monnaie ženski spol , fonds moški spol , numéraire moški spol , espèces ženski spol množine ; familiarno fric moški spol , galette ženski spol , flouss moški spol , pognon moški spol

    gotov denar (argent) comptant, cash
    kovan (kovinski) denar pièce(s)
    f(pl) de monnaie, espèces ženski spol množine sonnantes
    papirnati denar papier-monnaie ženski spol
    vložiti denar v banko déposer (ali verser) son argent en banque
    biti brez denarja être à court d'argent (ali sans argent, à sec)
    denar imeti pri sebi avoir de l'argent sur soi
    imeti denarja kot toče, pečka, listja avoir de l'argent à foison, rouler sur l'or, être (tout) cousu d'or, avoir du foin dans ses bottes
    zaradi pomanjkanja denarja faute d'argent
    za noben denar ni pour or ni pour argent, à aucun prix
    denar razmetavati, razsipati, metati v vodo, skozi okno dépenser son argent en pure perte, jeter l'argent par la fenêtre (ali les fenêtres)
    denar ali življenje! la bourse ou la vie!
    denar je sveta vladar l'argent gouverne (ali mène) le monde, l'argent fait tout
  • denár dinero m ; A tudi plata f ; moneda f ; fam cuartos m pl

    droben denar dinero suelto
    gotov denar dinero contante
    papirnati denar papel m moneda
    ponarejen denar dinero falso
    dobro naložen denar dinero inmovilizado
    mnogo, kup denarja mucho dinero, fam un dineral
    za noben denar (fig) por nada del mundo
    pomanjkanje denarja falta f de dinero
    ponarejevalec denarja monedero m falso
    biti brez denarja no tener dinero; fam estar sin un cuarto, estar sin blanca
    nimam nič denarja pri sebi no llevo dinero encima
    imeti denarja kot smeti tener mucho dinero, fam ser un Creso
    dobiti denar recibir dinero
    denar si narediti fam hacer cuartos
    denar ne igra nobene vloge el dinero es lo de menos
    izposoditi si denar tomar a préstamo dinero
    dvigniti denar retirar dinero
    on je ob (svoj) denar se ha quedado sin dinero
    ni denarja, ki bi to plačal no hay dinero que lo pague
    metati denar skozi okno fam gastar el dinero a lo loco
    plavati (kópati se) v denarju nadar en oro
    razmetavati z denarjem malgastar dinero
    plačati v gotovem denarju pagar en dinero contante
    potrošiti, zapraviti denar gastar dinero
    trda je za denar hay falta de dinero
    zaslužiti denar ganar dinero
    denar je sveta vladar poderoso caballero es Don Dinero
    imeti denarja kot pečka abundar en dinero
  • Devica samostalnik
    1. astronomija (ozvezdje) ▸ Szűz
    ozvezdje Devica ▸ Szűz csillagkép
    Ozvezdje Devica – Virgo je pri nas zvečer vidno od marca do julija. ▸ A Szűz – Virgo csillagkép nálunk márciustól júliusig látható.
    Mars v januarju potuje skozi ozvezdje Device. ▸ A Mars januárban áthalad a Szűz csillagképen.

    2. v krščanstvu (o Jezusovi materi) ▸ Szűz, Szűzanya
    Na kamnitem oltarju je lesena Marijina podoba; v naročju Devica drži Jezusa, nad njima pa bedi Bog Oče. ▸ A kőoltáron egy fából készült képen a Szűzanya látható, amint karjában tartja Jézust, és az Atyaisten vigyáz rájuk.
    Povezane iztočnice: Devica Marija
  • dihanj|e srednji spol (-a …)

    1. biologija die Atmung; das Atmen
    živalstvo, zoologija črevesno dihanje Darmatmung
    dihanje s škrgami Kiemenatmung
    dihanje s pljuči Lungenatmung
    dihanje z dušnicami Tracheenatmung
    dihanje s kožo Hautatmung
    die -atmung ( medicinaskozi nos Nasenatmung, skozi usta Mundatmung, s prepono Zwerchfellatmung, tkivno Gewebeatmung, Gewebsatmung, trebušno Bauchatmung)
    ovirano dihanje medicina die Atembehinderung
    težko dihanje die Atemnot
    frekvenca dihanja die Atemfrequenz
    zastoj v dihanju der Atemstillstand
    prostor/votlina za dihanje pri zasutem: die Atemhöhle

    2.
    medicina umetno dihanje die Atemspende, z aparati: die Beatmung
    (umetno) dihanje usta na usta die Mund-zu-Mund-Beatmung
    (umetno) dihanje usta na nos die Mund-zu-Nase-Beatmung
    aparat za umetno dihanje das Beatmungsgerät
  • díhanje respiration ženski spol

    umetno dihanje respiration artificielle
    dihanje skozi kožo respiration cutanée
    dihanje s škrgami respiration branchiale
    trebušno dihanje respiration abdominale