Franja

Zadetki iskanja

  • ahito sit, naveličan

    ahito m presitost, pokvarjen želodec
  • comido sit, nasičen; po obedu; dobro hranjen

    comido de orín zarjavel, rjast
    comido por servido iz rok v usta (živeti)
    comido y bebido imajoč vso oskrbo
    es pan comido to je lahko napraviti
    llegar bien comido po obedu priti
  • cropful [krɔ́pful] pridevnik
    sit
  • dégoûté, e [degute] adjectif naveličan, sit (de quelque chose česa); izbirčen

    il n'est pas dégoûté on ni izbirčen, zahteven
    faire le dégoûté biti preobčutljiv, težak
    au dégoûté le miel est amer (proverbe) sitemu nobena jed ni všeč
  • desganado brez teka, neješč; naveličan, sit
  • disgustato agg.

    1. naveličan; sit:
    a quella scena rimase disgustato ob prizoru se mu je zagnusilo, uprlo
    disgustato della vita sit življenja

    2. skregan
  • excédé, e [ɛksede] adjectif besen, ves iz sebe; naveličan, sit; na koncu svojih moči

    je suis excédé de travail ne vidim se iz dela
  • full1 [ful] pridevnik (fully prislov)
    poln, napolnjen, natlačen, natovorjen; popoln, ves; obilen, debelušen; sit; bogat česa; čist, pravi, močen, intenziven (svetloba); temen (barva)

    full age polnoletnost
    full of beans (ali guts) poln vneme, podjeten
    of full blood čistokrven
    in full fig (ali feather) v svečani obleki, v najboljšem stanju
    full brother (sister) rodni brat (rodna sestra)
    full dress svečana obleka
    full dress rehearsal generalka v kostumih
    full dress debate debata o pomembnem vprašanju
    at full length obširno
    full length portrait portret v naravni velikosti
    full force (ali tilt) na vso moč; s polno paro, z največjo hitrostjo
    full professor redni profesor
    full stop (ali point) pika
    full sail s polno paro
    full swing poln razmah
    to be full upon na dolgo in široko razlagati
    full hand karta, ki dobiva
    full tide plima
    full face od spredaj, naravnost v obraz
    full statement podrobno poročilo
    in full view of ravno nasproti česa
  • harto sit, presit, prenajeden; zadosten

    harto de trabajar utrujen od dela
    estar harto de biti naveličan (sit) česa
    el buey harto no es comedor preveč užitka vzbuja stud
    hartas veces često, večkrat
  • las, se [lɑ, lɑs] adjectif utrujen, truden, izčrpan; naveličan, sit (de quelque chose česa)

    j'en suis las sit sem tega
    las de la vie, de vivre naveličan življenja
    de guerre lasse na koncu svojih moči, po dolgem upiranju, naveličan boja, prepiranja
  • piēno

    A) agg.

    1. poln, napolnjen:
    pieno zeppo nabito poln

    2. sit:
    sentirsi pieno biti sit

    3. ekst. poln:
    essere pieno d'invidia biti ves zavisten
    essere pieno di sé biti vase zaverovan

    4. poln, popoln, najvišji:
    essere promosso a pieni voti izdelati z najvišjimi ocenami
    avere piena soddisfazione doseči polno zadoščenje
    luna piena polna luna

    5. poln (osrednji):
    in pieno giorno sredi belega dneva
    fu colpito in pieno petto zadet je bil v prsi

    B) m polna dvorana; poln rezervoar ipd.:
    fare il pieno gled. razprodati predstavo
    fare il pieno di benzina napolniti rezervoar z bencinom
    nel pieno dell'estate sredi poletja
  • plein, e [plɛ̃, ɛn] adjectif poln, napolnjen (de z); figuré popoln; gost (gozd); okrogel, poln (obraz); breja (žival); populaire noseča; familier poln, sit, opit, pijan; masculin polnost; physique napolnjen prostor; figuré sredina; marine plima; (zavarovanje) najvišji znesek; figuré višek

    à plein bord do vrha poln
    à pleine(s) main(s) s polnimi rokami, obilno
    à pleines voiles s polnimi jadri
    à pleine voix na ves glas
    de plein gré sam od sebe
    de plein saut z enim skokom
    en plein air na prostem; pod milim nebom
    en plein champ na odprtem polju, na planem
    en pleine déroute v divjem begu
    en plein hiver sredi zime
    en plein jour, en pleine nuit pri belem dnevu, sredi noči
    en pleine mer na odprtem morju
    en pleine rue sredi ulice
    en pleine saison na višku sezone, sredi sezone
    en plein soleil na žgočem soncu
    tout plein (familier) zelo, močno
    cinéma masculin en plein air (pour automobilistes) kino na prostem (za avtomobiliste)
    le plein dans le but poln zadetek
    plein à craquer nabito poln
    plein emploi masculin polna zaposlitev
    pleine lune féminin polna luna
    plein comme un œuf nabito poln
    reliure féminin pleine peau, toile vezava v usnju, v platnu
    plein(s) pouvoir(s) (pluriel) polnomočje, pooblastilo
    plein de soi-même nadut, domišljav, samovšečen
    avoir de l'argent plein les poches imeti polne žepe denarja
    avoir son plein biti nabito poln
    avoir le ventre plein imeti poln želodec, vulgairement biti noseča
    battre son plein biti v polnem razmahu
    faire son plein (d'essence) (automobilisme) napolniti bencinski tank
    mettre dans le plein zadeti v polno, v črno
    mettre plein gaz (automobilisme, familier) dati poln plin
    sentir le tabac à plein nez močno dišati po tobaku
    travailler à plein temps delati v polnem času
    en avoir plein la bouche (figuré) imeti polna usta (o čem)
    on avoir plein les bottes (familier) biti utrujen od hoje
    en avoir plein le dos (familier) imeti dovolj (česa)
  • plēnus 3 (indoev. baza *pelH- liti, izlivati, polniti, stresati (prim. armensko hełum izliti, izlivati); prim. skr. piparmi = gr. πίμπλημι = lat. pleō [com-pleō, im-pleō] = got. fulljan = stvnem. fullen = nem. füllen, skr. párīṇaḥ = gr. πλῆϑος, πληϑός obilje, množica, skr. prānaḥ in pūrnaḥ = gr. πλήρης = lat. plērus in plēnus = sl. poln = hr., srbsko pun = lit. pìlnas = got. fulls = stvnem. fol = nem. voll, gr. πολύ, got. in stvnem. filu = nem. viel, stvnem. fule = nem. Volk, lat. plēbēs, populus, plūs, plūrimus, plērīque, manipulus)

    1. poln (naspr. inanis, vacuus); kot adj. relat. z gen.: navis … plena argenti facti atque signati Ci., acerra turis plena H., tuguria plena hominum S., fons plenissimus piscium Ci.; pozneje (enako kot repertus) z abl.: urbs omni bellico apparatu plena L., plena domus ornamentis fanorum Ci.; abs.: poculum Cu., V., apparetque beata pleno Copia cornu H., pleno (sc. venti) velo subit ostia V. ali plenissimis velis navigare Ci. z napetimi (polnimi) jadri, plenis repente portis effusi L., velut ex pleno et abundanti Sen. ph., usque ad plenum Pall.; metaf.: plenior venustatis Ter., plenus timoris, spei C., plena exemplorum vetustas Ci.; redko: plenus sum exspectatione Ci., erant plena laetitiā omnia C.

    2. occ.
    a) debel, obilen, živôten (naspr. exilis): Cels., homo, iecur Ci., ire foras pleno tendebat corpore frustra H.
    b) noseč, nosen, brej: uterus, venter O., femina, victima O., sus Ci.
    c) poln = sit, nasičen: plenus eras minimo O.; pren. sit, naveličan: quae cupide petiit, mature plena reliquit H.

    3. bogato oskrbljen (opravljen, opremljen, obložen), bogat s čim, obilujoč s čim, obilen: mensa V., domus H., pecunia Ci., plenissima villa H., plenae urbes Ci., exercitus plenissimus praedā L., castra plena curae Ci., oratio ali epistula plenior Ci. (snovno) bogatejši govor, (snovno) bogatejše pismo, oratio plena sententiis Sen. rh., pleniora … atque uberiora Romam perscribere C. obširneje pisati (poročati), v pismu (poročilu) pretiravati, crura (gr. acc.) thymo plenae (sc. apes) V. po nogah obilno obložene z materino dušico; pren.: quis Mario plenior inimicorum Ci., irae L., plenus vitii Pl., gloriarum plenior Pl. na vsa usta poveličuje svoja slavna dela, plenus negotiis Ci., ves zatopljen v delo, ves zaseden z dolžnostmi (nalogami), annis Plin. iun. dovolj star, zrel, polnoleten.

    4. zelo številen, (mnogo)številen, zelo (številno, obilno) obisk(ov)an, poln ljudi, obljuden, ljudnàt (ljúdnat): agmen O., convivium Suet., plena Caesarum domus T., viae plenissimae C.

    5. poln, popoln, polnoštevilen, cel: annus Ci., numerus Ci., cohortes Ci., legio, neque ea plenissima C. ne čisto polnoštevilna, duae male plenae legiunculae L., plenissimum lumen (sc. lunae) V. polna, pleno gradu S., L. s polnim (= urnim, hitrim) korakom, niti pleno vertice O. = na vso moč, concordia O., gaudium Ci., ius Icti., verbum plenum Ci. nekontrahirana beseda, syllaba plenior Corn. daljši zlog, pleno aratro sulcare Col. s celim plugom.

    6. poln = môčen (močán), krêpek (krepák): cornix plena voce pluviam vocat V., pleniore voce Ci. (o govorniku), plenissima verba O. prav krepke, plenum vocis genus Ci. (o tonu glasu, ki se ob bolečini izvije iz grla z vso močjo), sonus (sc. vocis) nimium plenus Q.; occ. izdaten, močan, tečen: vinum, cibi Cels. Od tod adv. plēnē

    1. polno, obilno, izdatno: infundere Plin.

    2. obilno = docela, popolnoma, povsem: plene sapientes homines Ci., si hoc plene vitare non potes Ci., plene perfectae munitiones C., plenius alere Q., partes suas plene exhibebat Val. Max., plenius ostendere Plin. natančneje, obširneje, illud plenissime, hoc restrictissime facere Plin. iun., plenissime ulcisci Fl., plenissime ad me pervenit animus tuus Sen. ph. popolnoma mi zadostuje, če si mi rade volje pripravljen ugoditi, plenissime parta victoria Vop., plenissime Silanus absolutus est Asc., in plenum Sen. ph., Plin. sploh, ad plenum Aus., Don., Eutr. popolnoma, v celoti.
  • rassasié, e [rasazje] adjectif sit; figuré naveličan
  • ristucco agg. (m pl. -chi) naveličan, sit
  • satiate2 [séišiit] pridevnik
    arhaično (pre)nasičen, sit (česa), presit
  • satollo agg. sit
  • satt sit (tudi figurativ); Farbe: zasičen; obilen; Chemie nasičen; satte 180 km/1000 DM usw. (kar) celih 180 km/1000 DEM; Adverb dosita (sich satt sehen/reden dosita se nagledati/nagovoriti) ; (große Menge) na kupe, v izobilju (es gibt X satt X-a je v izobilju) ; satt haben biti sit (česa, koga); satt bekommen/kriegen nahraniti; figurativ naveličati se (koga); nicht satt kriegen (können) nikoli se ne naveličati; sich satt sehen an nagledati se (česa); sich satt hören naposlušati se; sich satt essen najesti se
  • sătúl -ă (-i, -e) adj. sit
  • satur -ura -urum (sor. s satis)

    1. sit, nasičen (naspr. esuriens, famelicus): TER., TIB., LUCR., MART. idr., postquam isti a mensa surgunt saturi PL., ire, quo saturi solent (= ire cacatum) PL., conviva satur H., saturi pulli CI., saturae capellae V., bis in die saturum fieri CI. nasititi se; z abl.: (sc. equi) ambrosiae suco saturi O., nepos anseris extis satur PERS.; z gen.: omnium rerum TER., altilium H., saturior lactis COL.

    2. metaf.
    a) sit, nasičen = zadovoljèn: saturi fite fabulis PL., expleti atque saturi decederent CI., satur et plenus rerum LUCR.
    b) sit, poln (o barvah), nasičen ali napojen (o močno obarvanih rečeh): vellera ... hyali saturo fucata colore V., raro colore saturo lucet PLIN., vestes Tyrio saturae ostro SEN. TR., quo melior saturiorque est (sc. purpura) SEN. PH.
    c) poln, obilen, rodoviten, bogat: praesepia V., Alcumenam ante aedīs stare saturam intellegi PL. s polnim telesom = nosečo, rus PR., autumnus COL. POËT., Tarentum V.
    d) tolst, utolščen: saturae paludis aves MART.
    e) obilen (o abstr.): nec satura ieiune (sc. dicet) CI.