Franja

caerulāns -antis (caerulus) temnobarven, sinji: Musa caerulanti peplo circumlita (po drugih circumdata) Fulg. (o zvezdoznanstvu).

caeruleus (pesn. caerulus) 3 (iz *caeluleus, *caelulus: caelum sinji kakor nebo) moder (označuje vse barvne odtenke od barve sinjega neba do barve črne noči)

1. o nebu sinji, moder, modrikast, svetlo moder, modro siv: caeli caerula templa Enn. ap. Ci. ali caerula caeli templa Enn. ap. Varr.; od tod subst. caerula -ōrum, n modrina: caerula caeli O. ali samo caerula Lucr. modrina neba, caerula mundi Lucr., caerula coma Tmoli O. (ker so gore v daljavi videti sinje), caeruleae bigae V.

2. o morju, vodi in sploh o vsem, kar je v zvezi z njima moder, sinji, modro zelen, temno moder: mare Ci. fr., Sen. tr., aequora caerula Cat., pontus caeruleus V., Cat., caeruleus amnis Tib., Thybris V., glacies V., aqua, lympha, gurges, guttae O., aquae Sen. ph., vada V., campi, viae Pl.; pesn.: cymba, navis V., puppis O., ratis Pr.; od tod tudi o vodnih božanstvih: deus (= Neptunus) O., di caerulei O., mater caerula H. ali caerula mater O. (sc. Achillis = Thetis), caeruleus (Iovis) frater (= Neptunus) O., grex Nereidum Sen. tr.; Caeruleus fons Modri (Sinji) vrelec, vodovod v Rimu: Plin., Suet.; subst. caerula -ōrum, n morska modrina, sinje morje: caerula verrunt V., fluctu spumabant caerula V.

3. višnjev, slivast, temno moder, zamolklo moder, pomodrel: caerulei oculi Ci., T., c. lumina Germani Iuv., caerulea pubes (Germaniae) H. ali caerulei Britanni Mart. modrooka -i, caeruleus color C., V., Vitr., Cels., Plin. iun., draco, serpens O., fascia Cu., flosculi Ap. Od tod subst. caeruleum -ī, n jeklena modrina kot barva in modro barvilo: Vitr., Plin.

4. modro zelen, zelenkast: prata Enn., olearum caerula plaga Lucr., caerula Palladis arbor (= oljka) O., quercus O., cacumis Pr.; subst. caerula -ōrum, n modro zelena ravan: campi Enn. ap. Macr.

5. črno moder, temen, črn: stant manibus arae caeruleis maestae vittis V., caeruleosque immplexae crinibus anguīs Eumenides V., caerulei equi (Plutonis) O., puppis (Charontis) V., caerulea nubes Ci. (Arat.) ali caerula nubes V., nox caerula, caerulea (noctis) umbra Stat., caerulei Boreae horror Val. Fl., caerulei panis frusta Iuv.

celēste

A) agg.

1. nebesen, nebeški:
volta celeste nebesni svod

2. relig. nebeški, božji:
misericordia celeste božja milost; ekst. vzvišen, nadnaraven, božanski

3. ekst. sinji, moder:
occhi celesti modre oči

B) m

1. sinjina, modrina

2. (zlasti pl.) nebeščani

celestino

A) agg. sinji

B) m bledo sinja barva; sinjina

cerulean [sirú:liən] pridevnik
svetlo moder, sinji

céruléen, ne [serüleɛ̃, ɛn] adjectif sinji, modrikast

ceruleo agg. knjižno sinji, svetlomoder

cerúleo sinji, nebesno moder, temno moder

cūmātilis (cȳmātilis) -e (iz κῦμα val) morsko zelen, sinji: colos Tit. ap. Non. Od tod subst. cūmātile -is, n sinje oblačilo: Pl.

čȉvitan -tna -o moder kot indijsko barvilo, sinji: haljina boje -og neba

čȉvitast -a -o moder kot indigo, kot indijsko barvilo, sinji: -o more

ferrūgineus 3 (ferrūgō)

1. rjast, železast, siv kakor železo, jeklenomoder, sinji, črn(kast), temen, temnobarven, temnomoder, temnorjav: causia, palliolum Pl., cymba (Charonis) V., hyacinthus V., Col. temnomodra perunika, maculae Plin., frons anguis Stat., venenum Aus.

2. železnat, železast, ki ima okus po rji: sapor Plin. — Soobl. ferrūginus 3: vela Lucr. rjaste barve (gen. sg.).

glauco agg. (m pl. -chi) knjižno sinji, sinje zelen

glaucus¹ 3 (gr. γλαυκός) višnjevkast, sinji, modrosiv, sivomoder: honesti spadices glaucique (equi) V. modrosivi, lumen (oculi) glaucum V., oculi COL., PLIN. idr.; o barvi vode in obleki vodnih božanstev: undae LUCR., amictus Arethusae V., sorores (sc. Nereides) STAT., mare GELL.; pesn. (o rastlinah) sivozelen, medlozelen: pampinus ACC. FR., ulva, salix, V., glaucā cānentia fronde salicta V.; enalaga: glauca uxor AMM. modrooka.

làzūran -rna -o sinji, višnjev: -o nebo; -e visine

līvidus 3 (līvēre)

1. svinčene barve, višnjev(kast), modrikast, moder, sinji: racemi H. grozdje, dens H. črnorumen, vada V. sinje valovje (podzemeljske reke Stiks), lividissima vorago paludis Cat., lividae aquae Sen. ph., manus (bolnikove) Sen. ph.; poseb. višnjev po stisku, udarcu, sunku: livida gestat armis brachia H., oraque sint digitis livida facta tuis O.

2. metaf. nevoščljiv, zaviden, zavisten, grdogled: et invidi et malevoli et lividi Ci. (?), nos nostraque lividus odit H., carpere lividas obliviones H., differ opus, livida lingua, tuum O., offendet te lividus malignitate Sen. ph., lividiorem sententiam dixit Sen. rh.

mȍdrī -ā -ō, nedol. mȍdar -dra -o modri, sinji: -a galica; -a vrpca; modri vlak, voz; -a trava bot. Salvia horminum

nebòlik -a -o kot nebo, sinji: -a boja

plâv pláva plávo, dol. plâvī -ā -ō
1. moder, sinji: -o nebo
2. plav: -a kosa; -e oči; -a riba; -i kamen modra galica; -a vrpca modri trak, priznanje ladji, ki v najkrajšem času naredi pot Evropa-Amerika; Plava grobnica vode okoli Otoka Vido pri Krfu, grobnica tisočev srbskih vojakov

plȁvetan -tna -o moder, sinji: -i kamen dial. gl. plavi kamen