Franja

brillant, e [brijɑ̃, t] adjectif blesteč, sijajen, briljanten, iskreč se; masculin sijaj, krasota; briljant

être brillant biti v najboljšem razpoloženju
le résultat n'est pas brillant rezultat je poprečen
brillant de santé kipeč od zdravja
brillant masculin pour métaux čistilno sredstvo za kovine

brillantez (množina: -ces) ženski spol sijaj, blesk; sijajnost, izvrstnost

Brillanz, die, (-, ohne Plural) bei Stoffen: lesk, blesk, sijaj

brilliance, brilliancy [bríljəns, -si] samostalnik
svetlost, jasnost; sijaj, krasota
figurativno bistrost, odličnost

brillo moški spol sijaj, blesk, blišč, lesk; slava

burnish² [bə́:niš] samostalnik
politura, lošč; blesk, lesk, sijaj

candor -ōris, m (candēre)

I.

1. snežno bela barva, belina, belota, snežna svetloba, sijaj: candor marmoreus Lucr., tunicarum L., lanarum Q., ovi Plin. beljak, arma candore paria L., equi candore nivali V., candorem dentibus facere Plin.; occ.
a) belina kože, bela polt, telesna lepota: candor et proceritas huius (adulescentuli) Ci., corporum L., Plin., niveo mixtus candore rubor O., corporis candores Pl.
b) (o zvezdah in ozvezdjih) sijaj, blesk, svetlost: solis Naev. ap. Non., Ci., caeli Ci., via candore notabilis ipso O. (o Rimski cesti).

2. pren.
a) (o besedah in govoru) jasnost, preprostost: (Livius) in narrando mirae iucunditatis clarissimique candoris Q.
b) o značaju iskrenost, poštenost, prostodušnost: Ph., Plin. iun., in caris animi erat candor amicis O., candor, in hoc aevo res intermortua paene,... tuus O., iustus sine mendacio candor Vell.

— II. belilo, bela lepotila; pren.: fucati vero medicamenta (lepotila) candoris et ruboris omnia repellentur Ci.

— III. (po candeō 2.) (žareča) vročina, pripeka: c. flammae (pasje zvezde) Hyg., aestivo candore mori Cl.

clāritās -ātis, f (clārus)

1. jasnost, zvočnost, razločnost, čistost (glasu): in pedibus celeritas, claritas in voce Ci., c. visūs Plin., solis Sen. ph., vocalium Q.

2. pren.
a) duševna jasnost, bistrost: Q., Cod. Th.
b) svetlost, sijaj, slava, imenitnost, slovitost: Sen. ph., Plin., viri cum claritate tum usu belli praestantes N., cum tanta gessisset, num te claritatis paenitebat? Ci., cl. urbis Cu., generis Q., natalium T.

claror moški spol svetlost, jasnina; blesk, sijaj

color, st.lat. colōs, -ōris, m

1. barva, šara: albus, niger Ci., Lucr., caeruleus C., ater O., Plin., fuscus O., liquidus H., purpureus Vitr., Lucr., V. idr., scuta … lectissimis coloribus distinguunt T., Iris mille trahens adverso sole colores V., quo (astro) duceret … uva colorem V. naj se barva; barva = barvilo: colorem bibere, accipere Plin. (o volni ipd.), colorem (colores) ducere, perhibere Sen. ph., colores terere Plin., regionis natura … colorum ferax Fl.

2. occ.
a) barva lica, polt, ten: L., Tib., Fr., verus Ter., fucatus H., egregius, suavis Ci., colos ei exsanguis S. bleda, crebra coloris mutatio Ci., mutare colorem Cu., Q. ali colores H. ali colorem vertere Sen. ph. barvo (barve) spreminjati, naspr. colorem obtinere Pl., toda colorem mutare Sen. rh. pobledevati (od vztrajnega učenja), sine colore adstitit Ci. obledel, tales virgo dabat ore colores V. tako je spreminjala barvo obraza, color non mansit ei V., color excĭdit O. je izginila, colorem perdere O., non sui coloris esse Petr.; preg.: homo nulli coloris Pl. popolnoma neznan človek; pren.: ac ne carmen quidem sani coloris enituit Petr. in niti pesništvu ni ostala zdrava svežina; beseda s polnim pomenom = sveža barva, svežina: robur et colos L., nimium ne crede colori V. svežemu licu = lepoti, abiit corpusque colorque O.
b) pl. colores lepota cvetličnih barv: lilia per varios lucent … colores Val. Fl.; met. v čudovitih barvah bleščeče se cvetje: aspice, quo submittat humus formosa colores Pr.
c) barva = lesk, sijaj: nullus argento color est avaris abdito terris H.

3. pren. barva =
a) lice, videz, zunanja kakovost, zunanjost, stanje, položaj: Stat., amisimus … etiam colorem et speciem pristinam civitatis Ci. ep., colorem ducere Q. navzeti se barve, pridobiti si zunanjost, novimus quosdam, qui … ne colorem quidem (philosophorum) duxerint Sen. ph. ki se niso nič naučili (od filozofov), captivi colore transivit Gell. na videz kot jetnik, quisquis erit vitae color H. življenjski položaj, omnis Aristippum decuit color H. vsaka barva je Aristipu pristajala = Aristip se je znašel v vsakem položaju, c. tertius (hominum) Sen. ph. zvrst.
b) poseb. α) (o govoru) barvitost, kolorit, značaj govora, slog = način (zvrst) sloga: habitum orationis etiam et quasi colorem aliquem requiritis Ci., urbanitatis c. Ci. olikan ton, c. tragicus H., orationis antiquae Sen. rh., totus dicendi ali actionis c. Q.; tudi poživljajoča barvitost, lepota, okrasek govora: flos et c. (pigmentorum) Ci. β) lepšanje, lepotilo: Sen. rh., Dig., Cod. Th., dare colorem turpibus rebus Q. lepšati … stvari, dic aliquem colorem Iuv.

dash² [dæš] samostalnik
sunek, udarec; trčenje, tresk; tek na kratke proge; zanos, naval, napad, zagon; kanec, trohica; primes
domačno sijaj, odličnost; pomišljaj

to cut (ali make) a fine dash zbujati pozornost
to make a dash for (ali at) planiti kam; gnati se za čim; hitro se lotiti
at one dash na mah
dash-and-dot line pikčasta in črtkasta črta (-.-.-.-)
a dash of rain naliv, ploha

decus -oris, n (decēre)

1. okras: decus affere Ci. krasiti, lepšati, d. aut collo aut capiti (lapis) V., vitis ut arboribus decori est V. je v okras.

2. occ.
a) ljubkost, privlačnost, milina, lepota, dražest: d. formae, d. divinum V., tantum egregio decus enitet ore V., d. oris O., immemor decoris O. svoje telesne lepote, d. naturae Pr. naravna (prirojena) lepota.
b) čast, slava, sijaj, dostojanstvo: d. triumphi, ad decus et ad libertatem nati sumus Ci., civitatis dignitatem et decus sustinere Ci., decori parentibus esse Lucr., nobilitas, quae antea decori fuit S. ki je bila prej v čast, divitiae, decus, gloria in oculis sita sunt S., contra decus regium S., d. regale O., d. atque pudicitia S., d. muliebre ali matronale L. ženska čast (= čistost), oblitus decoris sui V., nec minimum meruere decus H., d. publicum T. čast države, državna čast, d. et flagitium T. čast in sramota; v pl.: oratio plena veris decoribus (= laudibus) L.
c) naravna lepota, naravna dostojanstvenost, čednost, krepost: decus et honestas Ci., decus, quod antiquissimi summum bonum esse dixerant Ci.

3. met.
a) okras(je), nakit, lepotila, lepotičje, lišp: decora atque ornamenta fanorum, decus ornamentumque senectutis, d. omne virtutis Ci., superimpositum capiti decus L.
b) častno (slavno) dejanje: belli decora L., Cu. slavna (sijajna) vojna dejanja, toda belli decus penes alios est L. čast na bojnem polju, vojna slava; frequentia, tanti decoris testis T.
c) (o osebah) okras, ponos, čast: d. patriae Ci., populi d. ali imperii Romani d. ac lumen Ci. (o Pompeju), d. atque ornamentum iudiciorum Ci., d. equitum Maecenas H., o et praesidium et dulce decus meum! H. (o Mecenatu), o decus, o famae … pars maxuma nostrae (o Mecenatu), d. innuptarum Cat. najlepše device, tantum Romanae militiae d. Val. Max., o decus in nostros magnum ventura penates Val. Fl. (o Medeji), decora ordinis equestris Plin. iun., toda: e Iudaeorum exercitu lecta decora T. izbrani možje v svojem vojaškem okrasju; prim.: equos (ei) decus dedit Orithyia V. kot častno darilo; occ. v pl. slavni pradedje: Sulpiciae ac Lutatiae decora nobilitati tuae adiecisse T., inter nobiles et longa decora praeferentes T. ki izkazujejo dolgo vrsto slavnih pradedov.

dēflōrō -āre -āvī -ātum (dē in flōs)

1. cvetje potrgati (vzeti, jemati) čemu; pren. iz česa (koga) cvetje (= najboljše) nab(i)rati, izpis(ov)ati, izb(i)rati: Cassian., Cass.

2. sijaj (ugled) čemu vzeti (jemati): fulgores solis Amm. (s)kaliti, deflorare virginitatis pudorem Ambr. oskruniti.

dislustrare v. tr. (pres. dislustro) tekstil odstraniti lesk, sijaj; odvzeti, jemati sijaj, lesk (z vlaženjem)

display² [displéi] samostalnik
sijaj, razkazovanje, parada; razstava; slavnostna oprema; razvitje; debel tisk; bahanje

to make a great display of bahati, ponašati se s čim
on display razstavljen, na razstavi

dīvīnitās -ātis, f (dīvīnus)

1. božanstvenost, božanska narava: Plin. iun., Suet., menti tribuere divinitatem Ci., dormientium animi maxime declarant divinitatem suam Ci., nihil absonum fidei divinae originis divinitatisque (Romuli) post mortem creditae fuit L., hominem consequitur aliquando, numquam comitatur divinitas Cu., d. dei Sen. ph.

2. pren.
a) božanska modrost (naspr. humanitas): divinitatis auctores, divinitatis cuiusdam esse Ci., d. Anaxagorae Plin.
b) nadčloveška dovršenost (popolnost), nedosegljiva izvrstnost, sijaj(nost): si quidem … Theophrastus divinitate loquendi nomen invenit Ci., quanta (memoriae) divinitas illa Q., d. parentum Plin. iun.; v pl.: divinitates splendoresque astrorum Vitr. sijajni blesk.

eau [o] féminin voda; sijaj (diamanta); pluriel vode, vodovje; zdravilni vrelci, kopališki kraj; toplice; slatina; studenec; marine vodni razor (za ladjo)

eau blanche raztopina svinčevega acetata
eau bénite blagoslovljena voda
eau de Cologne kolonjska voda
eau courante, (familier) de robinet tekoča voda
eau dormante stoječa, mirujoča voda
eau douce sladka voda, mehka voda
eau d'égouts odtočna voda
Eaux et Forêts vodna in gozdna uprava
eau de fonte des neiges snežnica
eau gazeuse pokalica, sodavica
eau glacée ledena voda
eaux grasses, ménagères pomije
eaux industrielles industrijske odplake
eau de lessive pralni lug
eau lourde težka voda
eau de mine jamska voda
eau minérale slatina
eau oxygénée vodikov peroksid
eaux de pluie deževnica
eau (non) potable (ne)pitna voda
eau de puits voda iz vodnjaka
eaux résiduaires odplačne vode
eau salée slana voda
eau de Seltz sodavica
eau de source, eau vive studenčnica
eaux territoriales teritorialne vode
eau de vaisselle pomije
adduction féminin d'eau dovod vode
alimentation féminin en eau oskrba z vodo
basses eaux nizko vodno stanje; figuré pomanjkanje denarja, stiska za denar
chasse féminin d'eau izpiranje z vodo, izpiralna cev (v WC)
chute féminin d'eau slap
compteur masculin à eau vodni števec
conduite féminin d'eau vodovod
con-sommation féminin d'eau poraba vode
coup masculin d'épée dans l'eau (figuré) udarec v vodo, neuspešno dejanje
cours masculin d'eau vodni tok
diamant masculin de la plus belle eau diamant z najčistejšim sijajem
distribution féminin d'eau razdeljevanje vode, oskrbovanje z vodo
écoulement masculin d'eau odtok, odtekanje vode
à fleur d'eau na vodni površini
infiltration féminin d'eau vdiranje, pronicanje vode
jet masculin d'eau vodni curek; vodomet, fontana
jour masculin des grandes eaux dan (delujočih) vodometov (v Versaillesu)
niveau masculin d'eau vodna gladina, vodno stanje
prise féminin d'eau priključek na vodo
rat masculin d'eau vodna podgana
refroidissement masculin à eau hlajenje z vodo
trombe féminin d'eau vodna tromba
usine féminin de distribution des eaux vodovod
ville féminin d'eaux kopališki kraj
voie féminin d'eau vodna pot
aller aux eaux iti v slatinsko zdravilišče
s'en aller en eau de boudin, à vau-l'eau (figuré) iti po vodi, ne uspeti, ponesrečiti se, spodleteti
amener de l'eau au moulin de quelqu'un komu vodo na mlin dovajati
être comme l'eau et le feu (figuré) biti popolnoma različen po značaju, slabo se razumeti
être à l'eau (familier) biti uničen
être heureux comme un poisson dans l'eau počutiti se, biti srečen ko riba v vodi
c'est une goutte d'eau dans la mer (figuré) to je kaplja v morje
être tout en eau biti ves v znoju, kopati se v znoju, biti ves prepoten
faire eau, avoir une voie d'eau puščati vodo
le navire fait de l'eau ladja se oskrbi s pitno vodo
se fondre en eau (s)topiti se v solzah
s'imbiber, se gonfler d'eau napojiti se, biti napojen z vodo
se jeter dans l'eau skočiti v vodo (za kopanje)
à l'eau utopiti se
se jeter dans l'eau pour ne pas se mouiller priti z dežja pod kap
laver à l'eau oprati, umiti z vodo
mettre à l'eau spustiti v vodo (ladjo)
mettre de l'eau dans son vin (figuré) ubrati milejše strune, zmanjšati svoje zahteve
mettre l'eau à la bouche de quelqu'un komu skomine delati
nager entre deux eaux plavati pod vodo, figuré nobenemu se ne hoteti zameriti
naviguer, être dans les eaux de quelqu'un (figuré) biti privrženec neke osebe
se noyer dans un verre d'eau ne si znati pomagati v najmanjši težavi
d'ici là il passera de l'eau sous le pont dotlej bo minilo še precéj časa
pêcher en eau trouble v kalnem ribariti
porter de l'eau à la rivière nositi vodo v Savo
prendre les eaux jemati zdravilne kopeli
ne pas prendre l'eau ne prepuščati vode
se ressembler comme deux gouttes d'eau biti si podoben kot jajce jajcu
rester le bec dans l'eau ne se znati izvleči iz težave
revenir sur l'eau zopet priti na površje, figuré spet se postaviti na noge
rincer à l'eau splakniti z vodo
suer sang et eau potiti se od strahu, razburjenja, zelo se razburiti
le temps est à l'eau kaže na dež
tenir l'eau držati vodo, ne prepuščati vode
il tombe de l'eau dežuje
notre projet est tombé à l'eau naš načrt je padel v vodo
l'eau m'en vient à la bouche sline se mi pocedijo v ustih (ob tem)
vivre d'amour et d'eau fraîche živeti od ljubezni in zraka
l'eau va tou-jours à ! a rivière (figuré) denar pride vedno k denarju, k bogatinom
il n' est pire eau que l'eau qui dort (proverbe) tiha voda globoko dere
tant va la cruche à l'eau qu'à la fin elle se casse (proverbe) toliko časa se izpostavljati nevarnosti, da jo končno skupimo

éclat [ekla] masculin drobec, odkršek; treska, iver; tresk, pok; močan sij, blisk; sijaj, krasota, blesk; svežost (polti); figuré škandal, pozornost, senzacija

à l'abri des éclats varen pred drobci (granat ipd.)
éclat d'obus, de bombe granatni, bombni drobci
éclat d'os, de verre drobec kosti, stekla
éclat du soleil močna sončna svetloba
éclat de rire krohot
éclat de tonnerre grom
éclats de voix vpitje, kričanje
action féminin d'éclat sijajno dejanje
donner de l'éclat da(ja)ti sijaj
être dans tout l'éclat de sa beauté biti v polnem sijaju svoje lepote
faire un éclat, faire beaucoup d'éclat (veliko) pozornost zbuditi
partir d'un éclat de rire bušiti, bruhniti v smeh
provoquer un éclat napraviti sceno, škandal
rire aux éclats krohotati se
voler en éclats razleteti se na koščke

effulgence [efʌ́ldžəns] samostalnik
sijaj, blesk, svetlikanje

épanouissement [-nuismɑ̃] masculin razcvèt; razvoj, razvejičenje, razširitev; figuré razvedritev; figuré sijaj, blišč