Franja

desengrosar [-ue-] shujšati

deshilar razcefrati; shujšati

ēmacerō -āre izmozgati, izpiti, shujšati: Plin., Sen. ph.

ēmacēscō -ere -macuī shujšati: Cels.

emaciate [iméišieit]

1. prehodni glagol
izčrpati, izmozgati, oslabiti, opustošiti, iztrošiti

2. neprehodni glagol
shujšati, telesno propadati

ēmaciō -āre izmozgati, shujšati: Col.

ēmacrēscō -ere -macruī shujšati: Cels.

ēmacror -ārī shujšati: Plin.

enflaquecer [-zc-] (o)slabiti; shujšati; pogum izgubiti

enmagrecer [-zc-] shujšati

flautear igrati na flavto; žvrgoleti; shujšati

iskòpnjeti -nīm (ijek.), iskòpneti -nīm (ek.)
1. skopneti: snijeg je iskopnio, sneg je iskopneo
2. posušiti se: iskopnjela je dinja
3. splahneti: iskopnjeti od tuge
4. posušiti se, oslabeti, shujšati: pod teretom godina nekako je iskopnjela, iskopnela

iskòsiti ìskosīm
I. razkosati: miševi savili gnijezdo i iskosili hartiju
II. iskositi se
1. raztrgati se, strgati se: košulja se od dugog pranja iskosila; ivice odijela su se iskosile
2. ekspr. shujšati: za ovo dana iskosio si se, ni pola te nema

istànčati -ām
I.
1. stanjšati: zlato se može u najfinije žice i listiće istančati
2. visoko dognati: istančati svoje poglede na umjetnost
3. iti h koncu: vino je istančalo
4. shujšati: veoma si istančao otkako te nisam vidio, video
II. istančati se izostriti se: sluh mu se istančao

istánjiti ìstānjīm
I.
1. stanjšati: istanjiti komad gvožđa
2. nabrusiti: istanjiti oštricu britvi
3. izostriti: istanjiti kod glumca osjećanja mjere
4. dognati: Župančič istanji naš jezik do uzorne finoće
II. istanjiti se
1. stanjšati se, postati tanko: istanjila se košulja na laktu
2. zbledeti: mjesečina se istanjila
3. shujšati: preko zime veoma se istanjio
4. porabiti, potrošiti, poteči: istanjio mu se hambar

isúšiti ìsūšīm
I.
1. izsušiti: isušiti zemljište, močvaru, rit; jezero je isušeno
2. posušiti: isušiti mokre haljine, zečje kožice
3. izpiti: isušiti čašu do dna
II. isušiti se
1. izsušiti se
2. posušiti se: tek se onda zna šta voda vrijedi kad se bunar isuši
3. posušiti se, shujšati: isušio se kao pastrmka otkako se oženio

izbéčiti ìzbēčīm
I.
1. izbuljiti: aga je u mene izbečio oči
2. skremžiti: bol je izbečila lica
II. izbečiti se
1. debelo pogledati: oprostite! izbeči se na mene gospoda u zelenoj haljini
2. shujšati, oslabeti: mladić se prosto izbečio od jurnjave danju i sedničenja noću

ìzmršaviti -īm, izmršáviti -mr̀šāvīm shujšati; preko ljeta je izmršavio, najviše od presiljena rada

omlèdnjeti -nīm (ijek.), omlèdneti -nīm (ek.) shujšati: jedi da ne omledniš

òmršati -ām shujšati: konj mu je omršao