Franja

poletn|i [é] (-a, -o) sommerlich (pozno spätsommerlich, zgodnje frühsommerlich); Sommer- (čevelj der Sommerschuh, dan der Sommertag, dopust der Sommerurlaub, mesec Sommermonat, plašč der Sommermantel, semester das Sommersemester, večer der Sommerabend, vozni red der Sommerfahrplan, astra die Sommeraster, cvetlica die Sommerblume, endivija die Sommerendivie, kolekcija die Sommerkollektion, noč die Sommernacht, obleka das Sommerkleid, dlaka Sommerhaar, obleka Sommeranzug, razprodaja [Sommerschlußverkauf] Sommerschlussverkauf, rezidenca die Sommerresidenz, setev die Sommersaat, stvari Sommersachen množina, blago der Sommerstoff, gledališče das Sommertheater, jajčece živalstvo, zoologija das Sommerei, perje das Sommerkleid, vreme das Sommerwetter)

pomladansk|i (-a, -o) frühlingshaft; Frühlings-, Frühjahrs- (dah der Frühlingshauch, mesec der Frühlingsmonat, plašč der Frühjahrsmantel, sejem die Frühjahrsmesse, kolekcija die Frühjahrskollektion, moda die Frühjahrsmode, agronomija in vrtnarstvo setev die Frühjahrsaussaat, solata der Frühlingssalat, medicina utrujenost die Frühjahrsmüdigkeit, čiščenje der Frühjahrsputz, delo die Frühjahrsarbeit, občutje das Frühlingsgefühl)

priméren (-rna -o) adj. adatto, atto, acconcio; adeguato, conforme; calzante, appropriato; decente; idoneo, conveniente:
za obdelavo primerno zemljišče terreno atto alla coltivazione
to je najmanj primerno mesto za razpravljanje questo è il luogo meno adatto per discutere
govornik je obravnaval temo s primernimi besedami l'oratore trattò l'argomento con parole acconce; appropriate
primeren izraz un termine appropriato, calzante
primerno plačilo uno stipendio decente
primerno vedenje comportamento decente, decoroso
narediti kaj ob primernem času in na primernem mestu fare le cose a tempo e luogo
primeren za dresuro ammaestrabile
primeren za gomoljike, tartufe tartufigeno
navt., aer. primeren za plovbo navigabile
agr. primeren za setev seminativo
šport. primeren za smuko sciabile
primeren za življenje vivibile
žarg., film. primerna postava physique du role

prost|o¹ [ô/ó] srednji spol (-ega …) freie Natur
na prosto ins Freie
na prostem im Freien, draußen, unter freiem Himmel, agronomija in vrtnarstvo im Freiland, piknik ipd.: (v naravi) im Grünen
Freilicht- (gledališče die Freilichtbühne, muzej das Freilichtmuseum, predstava die Freilichtaufführung, snemanje Freilichtaufnahmen); agronomija in vrtnarstvo Freiland- (gojenje die Freilandkultur, setev die Freilandsaat); Frei- (kopališče das Freibad)
skladiščenje na prostem die Außenlagerung
šport na prostem der Geländesport

pšenica samostalnik
1. Triticum (žito) ▸ búzaPovezane iztočnice: navadna pšenica

2. (zrnje) ▸ búza

redkev samostalnik
1. Raphanus (rastlina) ▸ retekSopomenke: redkvica
Povezane iztočnice: bela redkev, njivska redkev, oljna redkev, vrtna redkev, črna redkev

2. (plod) ▸ retekSopomenke: redkvica

ročn|i [ô] (-a, -o) manuell; handbetätigt, handausgelöst; Hand- (delavec der Handarbeiter, mešalnik der Handrührer, pletilnik die Handstrickmaschine, sesalnik der Handstaubsauger, stavec der Handsetzer, stavek der Handsatz, sveder der Handbohrer, škropilnik die Handspritze, tisk der Handdruck, vrtalnik die Handbohrmaschine, bomba die Handgranate, črpalka die Handpumpe, izdelava papirja die Handpapierherstellung, knjigoveznica die Handbuchbinderei, kosilnica der Handrasenmäher, prha die Handdusche, Handbrause, setev die Handsaat, spretnost die Handgeschicklichkeit, Handfertigkeit, stavnica die Handsetzerei, svetilka der Handscheinwerfer, vezenina die Handstickerei, žaga die Handsäge, statve der Handwebstuhl, jadro das Handsegel, kladivo der Handhammer, kolo das Handrad, likanje das Handbügeln, navijanje der Handaufzug, agronomija in vrtnarstvo obiranje die Handpflücke, podajanje tehnika der Handvorschub, pranje die Handwäsche)

širok [ô] (-a, -o) breit (enojno einfachbreit, dvojno doppeltbreit, kot noga/ped fußbreit, za prst fingerbreit, za stolpec spaltenbreit, za špranjo spaltbreit); (obširen) ausladend, breit, weit, ausgreifend; spekter: gefächert; človek po postavi: stämmig; (ohlapen) pojem ipd.: dehnbar; breit- (širokih bokov breithüftig, s širokim nosom breitnasig, s širokim krajcem breitkrempig, s široko krono breitkronig), weit- (s širokimi rokavi weitärmelig); Breit- (setev die Breitsaat, dleto das Breiteisen)
imeti širok hrbet einen breiten Rücken haben
kot je dolg in širok längelang, so lang (er) ist/ war
postati širok breit werden
antibiotik s širokim spektrom medicina das Breitband-Antibiotikum

ták¹ (-a -o)

A) adj.

1. questo (-a), cosiffatto (-a), siffatto (-a), così; tale, simile:
taka barva mi ni všeč questo colore non mi piace
še nikoli nisem spoznal takega človeka non avevo mai conosciuto una persona così
taki ljudje ne zaslužijo spoštovanja gente cosiffatta è indegna di stima
v takem položaju je, da se mora odločiti è in una situazione tale da doversi decidere

2. (izraža enakost lastnosti) così, (così) come:
bila je vsa razburjena, take je še nisem videl era fuori di sé, così non l'avevo mai vista
hočem čevlje, take, kot jih nosijo sošolci voglio le scarpe come le portano i compagni di scuola
taka je kot sraka, vse odnese è come la gazza: porta via tutto

3. (za izražanje velike stopnje tega, kar pove samostalnik) così, come, uguale:
takega reveža ni daleč naokoli è un poveraccio come non ce n'è da queste parti
ta voda je dobra, da ni take buonissima quest'acqua, di uguali non ce n'è
tak lep dan, vi pa sedite zaprti doma in una giornata così (bella) voi ve ne state chiusi in casa

4. kar tak (za izražanje nespremenjenega stanja) così:
naj vam steklenico zavijem? Ne, kar tako jo dajte Devo incartare la bottiglia? No, va bene così

5. tak in tak, tak pa tak (za izražanje stanja, ki se noče ali ne more imenovati) così e così:
obljubili so mi tako in tako plačo mi hanno promesso uno stipendio così e così

6. tak ali tak (kakršenkoli) qualunque, qualsiasi:
naj bo blago tako ali tako, te cene ni vredno qualunque sia la merce, il prezzo è esagerato

7. kot tak come tale:
poudarek je na vrednosti človeka kot takega l'accento è sul valore dell'uomo come tale
strokovnjak je in kot tak še posebej odgovoren è un esperto e, come tale, particolarmente responsabile
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. tak delavec je, da ga je treba iskati un lavoratore così non lo trovi, anche a cercarlo col lanternino
iron. junak pa tak, kar zbežal je bell'eroe! Ha semplicemente tagliato la corda
ne bodi tak kmet! non fare il cafone!
ni maral ne takih ne drugačnih zapletov evitava le complicazioni di qualunque sorta
pomoč potrebuje, pa naj bo taka ali drugačna ha bisogno di aiuto, qualunque sia
taka reč je bila zaradi njega per colpa sua ne è venuto un putiferio che non ti dico
štiri dni ni taka reč quattro giorni non sono tanti
nabrali ste dosti jurčkov. Ni taka reč! quanti porcini (ha raccolto)! Le pare? Neanche tanti
pog. naj vam takoj naredim? Ni taka sila le faccio subito? Non c'è fretta
pog. hudič, pa tako kosilo! bella porcheria un pranzo così!
PREGOVORI:
kakršen oče, tak sin quale il padre, tale il figlio
kakršna setev, taka žetev quel che si semina, si raccoglie
kakršna ptica, taka pesem ogni uccello ha il suo verso

B) táki (-a -o) pron. cosiffatto (-a), siffatto (-a), così, tale, simile:
njemu in takim ne smeš zaupati non fidarti di lui e di gente come lui
pren. devetih takih se ne bojim neanche una dozzina di tipi come lui mi fanno paura
športnik, da je malo takih un atleta come pochi
dobil je tako pod rebra, da mu je zmanjkalo sape si prese un colpo tale alle costole da fargli perdere il fiato
prekliči, če ne ti tako primažem ritira le tue parole se no ti mollo una sberla tale che...
take je govoril, da so se vsi smejali le sparava così grosse da far scoppiare dal ridere
polje je rodovitno, da malo takih un campo fertile come pochi
kaj takega še ne! robe da matti!
kaj je to takega, če se loči che male c'è se divorzia?

zakasnéti (-ím) | zakasnévati (-am) perf., imperf. knjiž.

1. fare tardi, ritardare

2. zakasnevati tr. ritardare:
slabo vreme zakasneva setev il maltempo ritarda la semina

zemljíšče (-a) n terreno; appezzamento; letto:
meliorirano zemljišče terreno di bonifica
gozdno, kmetijsko zemljišče terreno boschivo, arativo
kamnito, močvirno zemljišče terreno sassoso, paludoso
zemljišče, pripravljeno za setev letto di semina
(za obdelavo) primerno vlažno zemljišče terreno in tempera
agr. zemljišče nepravilne oblike pigola

žétev harvest, harvest time; harvesting, reaping; crop

obilna žétev rich harvest
slaba žétev bad harvest
rekordna žétev bumper harvest
praznik žétve harvest home, (cerkveno) Harvest Festival
žétev je pospravljena the harvest is gathered in
obeta se bogata žétev it promises to be a bumper crop
kakršna setev, takšna žétev as you have sown, so shall you reap
toča je uničila vso žétev the hail has ruined the whole crop
spraviti žétev pod streho to gather in the harvest

žétev (-tve) f

1. agr. mietitura; messe:
žetev na roke, s strojem mietitura a mano, meccanica

2. pren. (dosežki, rezultati) messe, risultato, frutto:
žetev naših športnikov na olimpiadi i risultati dei nostri sportivi alle olimpiadi
žetev soli la raccolta del sale
PREGOVORI:
kakršna setev, taka žetev chi mal semina mal raccoglie
brez setve ni žetve chi non semina non miete