Franja

klavir samostalnik
1. (glasbilo) ▸ zongoraSopomenke: pianino
Povezane iztočnice: akustični klavir, električni klavir, klasični klavir, klavir s kladivci, koncertni klavir, mehanični klavir, pedalni klavir, prepariran klavir, salonski klavir

2. (igranje klavirja) ▸ zongoraPovezane iztočnice: jazz klavir, jazzovski klavir, klasični klavir, klavir solo

kočija samostalnik
1. (prevozno sredstvo) ▸ kocsi, hintó, lovaskocsiPred hišo se je ustavila majhna kočija, ki sta jo vlekla dva konja. ▸ A ház előtt egy apró kocsi állt meg, amelyet két ló húzott.
Obiskovalci se po mestu lahko zapeljejo tudi s kočijo. ▸ A látogatók kocsikázhatnak is a városban.
Povezane iztočnice: poštna kočija

2. (veliko vozilo) ▸ kocsi, szekér
Nadpovprečno udobna in pregrešno draga limuzina, ki seveda, tako kot se za takšne 'kočije' spodobi, zahteva tudi svojega šoferja. ▸ Egy átlagon felüli kényelmet nyújtó és megfizethetetlenül drága limuzin, ahogy az ilyen „szekerekhez” illik, természetesen saját sofőrt is igényel.

koló¹ rueda f ; (bicikel) bicicleta f , fam bici f

sprednje, zadnje kolo rueda delantera, trasera
gonilno kolo rueda motriz
motorno kolo (s prikolico) moto(cicleta) f (con sidecar)
zavorno kolo rueda de freno
žensko kolo bicicleta f de señora
kolo sreče rueda f de la fortuna
dirkalno (turistovsko) kolo bicicleta de carreras (de carretera ali de turismo)
mlinsko kolo rueda de molino
rezervno kolo rueda de recambio (ali de repuesta)
kolo na lopate rueda de paletas
biti za pêto kolo (fig) estar de más, estar de sobra
narediti kolo (o pavu) hacer la rueda, abrir el abanico
priti pod kolesa (fig) caminar hacia su perdición
sesti na kolo (bicikel) montar en bicicleta
voziti kolo, voziti se (peljati se) s kolesom ir en bicicleta

kolovrat samostalnik
(naprava za predenje) ▸ rokka, fonószék, korong

kosil|o srednji spol (-a …) das Mittagessen
odmor za kosilo die Essenpause, Mittagpause
-essen (poročno Hochzeitsessen, skupno Gemeinschaftsessen)
pri kosilu bei Tisch, am Mittagstisch, zu Tisch
sesti h kosilu sich zum Tisch setzen

límanica (-e) f

1. lov. vergello da pania, pania, paniaccio

2. pren. pania, inganno, trappola;
dobiti, ujeti koga na limanice ingannare qcn.
iti, sesti (komu) na limanice lasciarsi ingannare da qcn., cadere nella trappola di qcn.

lotiti se¹ (lótim se) česa (etwas) in Angriff nehmen, an (etwas) herangehen, sich (etwas) vornehmen, dela: sich an die Arbeit machen, ans Werk gehen, sich ans Werk machen; sich dahinter machen; pri jedi: zugreifen, pošteno: dem Essen/den Getränken zusprechen; (sesti k) sich setzen zu/an
prebrisano/ spretno se česa lotiti es schlau/geschickt anfangen

mésto (-a) n

1. città; località, centro:
mesto leži, se razprostira ob reki la città si stende lungo le sponde di un fiume
stanovati, živeti v mestu abitare, stare in città
industrijsko, turistično mesto città industriale, località turistica, centro turistico
mesto Trst la città di Trieste
glavno mesto države la capitale del Paese
glavno mesto dežele, pokrajine capoluogo di regione, di provincia

2. luogo, posto; punto:
na osojnih mestih še leži sneg nei luoghi all'ombra c'è ancora la neve
mesta na Luni, primerna za pristanek punti adatti all'allunaggio
parkirno mesto parcheggio, posteggio
šport. startno mesto blocco di partenza
voj. stražarsko mesto posto di guardia
zborno mesto luogo di adunata, di raccolta

3. punto; brano, passo:
varilno mesto punto di saldatura
razložiti nerazumljiva mesta spiegare i passi incomprensibili

4. (prostor) posto:
rezervirati mesti v gledališču prenotare due posti a teatro
posaditi gosta na častno mesto mettere l'ospite al posto d'onore
v hotelih je še prostih mest negli alberghi ci sono ancora posti (letto) liberi
sesti na svoje mesto prendere il proprio posto

5. (položaj, funkcija) carica; posto; sede; funzione:
v vladi je zavzemal mesto notranjega ministra nel governo ricoprì la carica di ministro degli Interni
mesto šole v izobraževalnem procesu la funzione della scuola nel processo della formazione professionale
odborniško, poslansko mesto carica di assessore, di deputato
mesto tajnika un posto di segretario

6. (s števnikom) posto:
doseči, priboriti si drugo, tretje mesto conquistare il secondo, il terzo posto
zasesti prvo mesto piazzarsi al primo posto

7. na licu mesta (v adv. rabi) (na kraju samem) sul posto; (brez oklevanja) immediatamente

8. mat. posizione;
decimalno mesto decimale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
samo parlament je primerno mesto za reševanje takih problemov soltanto il parlamento è la sede adatta per la soluzione di tali problemi
zdaj ni mesta za pesimizem bando al pessimismo!
vprašanje je dobilo mesto v časopisju il problema è stato ampiamente trattato dalla stampa
imeti mesto v orkestru essere un orchestrale
priznati komu mesto, ki mu gre riconoscere a uno il posto che gli spetta
pren. bil je na mestu mrtev morì sul posto
pripombe niso na mestu i rimproveri sono fuori posto
pren. naš šport stoji na mestu il nostro sport segna il passo
biti ob pravem času na pravem mestu essere al posto giusto nel momento giusto
fant ima glavo na pravem mestu il ragazzo ha la testa a posto, sulle spalle
če bi bil jaz na tvojem mestu se fossi al tuo posto, se fossi in te...
zadeti koga na najbolj občutljivem mestu colpire qcn. nel vivo
stvari postaviti na pravo mesto mettere le cose al loro posto
šport. (tudi pren.) korakati na mestu segnare il passo
film. filmsko mesto cinecittà
lingv. mesto akcenta, artikulacije posizione dell'accento; punto, luogo di articolazione
urb. jedro mesta centro storico
odprto mesto città aperta
šport. skok z mesta salto da fermo
polit. volilno mesto sede elettorale

miz|a¹ ženski spol (-e …) der Tisch; slavnostno okrašena jedilna: die Tafel; -tisch (biljardna Billardtisch, delovna Arbeitstisch, dodatna Beistelltisch, igralna Spieltisch, intarzirana Einlegetisch, jedilna [Eßtisch] Esstisch, konferenčna Besprechungstisch, Konferenztisch, kuhinjska Küchentisch, laboratorijska Labortisch, lesena Holztisch, likalna Bügeltisch, marmorna Marmortisch, v kotu Ecktisch, za ličenje Schminktisch, odlagalna Abstelltisch, pisalna Schreibtisch, previjalna Wickeltisch, raztegljiva Ausziehtisch, risalna Zeichentisch, servirna Beistelltisch, Serviertisch, sosednja Nebentisch, Nachbartisch, šahovska Schachtisch, šivalna Nähtisch, točilna Schanktisch, Schänktisch, vrtljiva Drehtisch, vrtna Gartentisch, zložljiva Klapptisch)
okrogla miza (diskusija) das Gespräch am runden Tisch, das Rundtischgespräch
pravo ločitev od mize in postelje die Trennung von Tisch und Bett
… mize Tisch-
(noga das Tischbein, pogrinjanje das Tischdecken, rob die Tischkante, der Tischrand)
pogrniti mizo den Tisch decken
pospraviti mizo po jedi: den Tisch abdecken, abservieren
k mizi iti: zum Tisch, sesti: an den Tisch
sesti k mizi sich zum Tisch setzen, sich an den Tisch setzen, k obedu: sich zu Tisch setzen
povabiti k mizi k obedu: zur Tafel bitten
na mizi: auf dem Tisch
na mizo: auf den Tisch
prinesti na mizo jedi: auftragen
dati na mizo auf den Tisch geben, posode, jedi: auf den Tisch stellen
figurativno dati karte na mizo die Karten auf den Tisch legen
od mize: vom Tisch
vstati od mize vom Tisch aufstehen
po mizi: politi: über den Tisch
udariti: auf den Tisch (schlagen)
udariti s pestjo po mizi figurativno mit der Faust auf den Tisch schlagen
pod mizo: unter dem Tisch, unter den Tisch
spraviti pod mizo pri pitju: unter den Tisch trinken/saufen
pri mizi: am Tisch, pri obedu: bei Tisch
Tisch- (soseda na desni die Tischdame, kavalir der Tischherr, družba die Tischgesellschaft, die Tischrunde, nagovor die Tischrede, pogovor das Tischgespräch, sosed der Tischnachbar, vedenje Tischmanieren množina)
z mize: vom Tisch
odnesti z mize po obedu: abtragen
za mizo am Tisch, pri obedu: bei Tisch
sesti za mizo sich an den Tisch setzen
sesti za zeleno mizo sich an den Verhandlungstisch setzen
spraviti za zeleno mizo an einen Tisch bringen

míza table

čajna míza tea table
delovna míza worktable
míza za kartanje card table
nočna míza nightstand, bedside table
okrogla míza round table
pisalna míza writing desk, writing table
toaletna míza dressing table, dresser
jedilna míza dinner table
raztezna míza extending table, pull-out table
prodajna míza counter
operacijska míza operating table
raztegljiva míza sliding table, telescope table
míza za biljard billiard table, snooker table
zložljiva míza folding table
kuhinjska míza kitchen table
krilo za podaljšanje míze table-leaf, map
sosed pri mízi neighbour at table
užitki pri mízi (jedi) the pleasures pl of the table
od míze in postelje pravo from bed and board
ločitev od míze in postelje pravo divorce, judicial separation
biti pri mízi (obedu) to be at the table
pogrniti mízo to lay (ali to set) the table, to lay the cloth
pospraviti mízo to clear the table, to take the things off the table
sesti k mízi to sit down to table
sesti na čelo míze to take the head of the table
streči pri mízi to wait at (ali on) table
udariti po mízi to pound the table

míza table ženski spol

čajna miza table à thé
igralna miza table de jeu
operacijska miza table d'opération, familiarno billard moški spol
pisalna miza bureau moški spol, table-bureau ženski spol
raztezna miza table à rallonges
risalna miza table à dessin(er)
servirna miza desserte ženski spol, servante ženski spol
stikalna miza (elektrika) pupitre moški spol ds commande (ali de distribution)
toaletna miza toilette ženski spol
točilna miza comptoir moški spol, familiarno zinc
sesti k mizi, za mizo se mettre à table, s'attabler
pripraviti mizo mettre (ali dresser) la table (ali le couvert)
na mizo nositi apporter (sur la table), servir
mizo pospraviti desservir, ôter le couvert
ločitev od mize in postelje (pravno) séparation ženski spol de corps et de biens
okrogla miza (tudi, figurativno) table ronde

míza (-e) f tavolo, tavola; desco; banco; mensa:
hrastova, javorova miza tavolo di quercia, di acero
kamnita, kovinska, lesena miza tavolo di pietra, di metallo, di legno
delovna miza tavolo di lavoro
pripraviti mizo za kosilo apparecchiare la tavola per il pranzo
kosilo je na mizi! il pranzo è in tavola!
povabiti koga k mizi, za mizo invitare qcn. a tavola
biljardna miza tavolo da bigliardo
operacijska miza tavolo operatorio
prodajna, točilna miza banco di vendita; banco, bancone
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
v tistih časih pogosto ni bilo kaj dati na mizo allora non c'era spesso da mangiare
meso je prišlo na mizo le ob največjih praznikih si mangiava carne soltanto per le feste
pren. karte na mizo! (mettiamo) le carte in tavola
pren. s pestjo udariti po mizi battere un pugno sul tavolo, esigere energicamente
pijača ga je spravila pod mizo era così ubriaco da non tenersi in piedi, da finire sotto il tavolo
pren. sesti za zeleno mizo sedersi al tavolo delle trattative
teh. komandna miza tavolo, quadro di comando
alp. ledeniška miza banchi di ghiaccio
jur. ločitev od mize in postelje separazione dalla mensa e dal letto
šport. odskočna miza piattaforma (del trampolino)

míza mesa f

pri mizi a la mesa
čajna (operacijska, risalna) miza mesa f de té (de operaciones, de dibujo)
pisalna miza mesa f de despacho, (mesa f) escritorio m
jedilna miza mesa f de(l) comedor
raztezna miza mesa f extensible, mesa plegable
servisna miza trinchero m
toaletna miza tocador m
točilna miza mostrador m
ločitev od mize in postelje (jur) separación f de mesa y lecho
jesti pri skupni mizi za goste comer en mesa
pogrniti (pripraviti) mizo poner (preparar) la mesa
prinesti jedi na mizo cubrir la mesa
pospraviti mizo alzar (ali quitar ali levantar) la mesa
sesti k mizi sentarse a la mesa
vstati od mize levantarse de la mesa
igralna miza mesa de juego
okrogla miza mesa redonda (tudi fig, konferenca za okroglo mizo)

pokônci debout, droit, sur pied

biti pokonci être debout (ali levé)
držati se pokonci se tenir droit
nositi glavo pokonci porter la tête haute
postaviti, spraviti pokonci mettre debout (ali d'aplomb, sur pied)
postaviti zopet pokonci relever
sesti pokonci se mettre sur son séant
zavihati pokonci ovratnik relever le col

prestol [ê] moški spol (prestóla …) der Thron
dedič prestola der Thronerbe, Kronerbe
dedinja prestola die Thronerbin
pravica do prestola die Thronberechtigung
postavitev na prestol die Inthronisation, die Thronbesteigung
pretendent na prestol der Thronanwärter
stopiti/sesti na prestol/zasesti prestol den Thron besteigen
vreči s prestola entthronen (tudi figurativno)
odpoved prestolu der Thronverzicht, die Abdankung
odpovedati se prestolu abdanken

rêči (rêčem)

A) perf.

1. dire, dichiarare, affermare, esprimere:
otrok že reče mama il bambino sa già dire 'mamma'
ali znaš to reči po italijansko? lo sai dire in italiano?
pog. po radiu so rekli, da bo sončno la radio prevede bel tempo
rekel sem, torej bom storil l'ho detto e lo farò
naenkrat mi reče: 'Prav imaš!' a un certo punto mi fa: 'Hai proprio ragione!'
ni kaj reči, res je tako non c'è che dire, è proprio così

2. dire, suggerire, raccomandare:
uči se, to je vse, kar ti lahko rečem mettiti a studiare (una buona volta), quest'è quanto ho da dirti

3. star. (z nedoločnikom ukazati, veleti) dire, comandare, ordinare:
rekel mu je sesti gli disse di mettersi a sedere

4. (uporabiti za ime, naziv, izraz) chiamare, dare del:
psu so rekli Snoopy il cane lo chiamarono Snoopy
rekla mu je lažnivec gli diede del bugiardo
iron. in vi temu rečete pravica?! e questo voi lo chiamate giustizia?!
prinesel je tisto, kako se že reče aveva portato quel coso, com'è che si dice?

5. (misliti, meniti) dire, pensare:
kaj pa bodo ljudje rekli cosa dirà la gente

6. (uvaja natančnejšo dopolnitev povedanega, stopnjevanje povedanega) dire:
tako trdijo ljudje, hočem reči znanci così racconta la gente, voglio dire i conoscenti
gre za milijonsko, kaj sem rekel, milijardno škodo ne va di milioni, che dico, di miliardi di danni

7. (v zvezi z 'bi', 'kaj' izraža omejitev na osebni odnos do česa)
rekel bi, da to ni res direi che non è vero
ne vem, kaj bi rekel na vse to non so cosa dire a proposito
kaj bi rekli k vampom po venecijansko, je vprašal natakar che ne direbbe di un piatto di trippe alla veneziana, chiese il cameriere

8. pren. (v velelni obliki za prvo osebo množine ali dvojine izraža predlog, da se sprejme povedano) mettiamo, supponiamo, diciamo:
recimo, da začne goreti mettiamo che scoppi un incendio
dobro bi bilo gojiti šport, recimo kolesarjenje, hojo sarebbe bene praticare qualche sport, mettiamo il ciclismo, la marcia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
tega si ni dal dvakrat reči non se lo fece dire due volte
ne bi mogel reči, kaj mu je non saprei dire cos'ha
pog. jaz pa si tudi ne pustim reči vsega non permetto che mi si dicano certe cose
domovini je rekel za zmeraj adijo disse addio per sempre alla patria
ne reči ne bele ne črne non aprir bocca, tacere come una tomba
reči za koga dobro besedo raccomandare qcn., spendere una buona parola a favore di qcn.
ne reči zadnje besede non aver detto l'ultima parola
pren. reči bobu bob (in popu pop) dire pane al pane e vino al vino
tako je bil pijan, da je mački botra rekel era ubriaco fradicio
še hvala ni rekel non m'ha detto neppure grazie
pog. ura teče, nič ne reče il tempo vola che non ce se ne accorge
reči komu kaj v obraz dire qcs. in faccia a qcn.
takih podjetij je reci in piši kakih petdeset di imprese così ce ne saranno sì e no una cinquantina

B) rêči se (rêče se) perf. refl.

1. (uporabljati kako besedo za poimenovanje) chiamarsi, dirsi:
gostilni se reče Pri lovcu l'osteria si chiama 'Al Cacciatore'

2. kakor se reče, kot se reče (opozarja na rabo kake stalne besedne zveze) come si dice, come si usa dire:
živeti in dati drugim živeti, kakor se reče vivere e lasciar vivere, come si dice

3. pren. bi se reklo si direbbe, sarebbe, si chiamerebbe:
to bi se reklo biti strahopeten questo si chiamerebbe vigliaccheria

sédati (-am) | sésti (sédem) imperf., perf.

1. sedersi, mettersi a sedere, mettersi seduti; posarsi:
ptice sedajo na drevo gli uccelli si posano sull'albero

2. mettersi:
sesti h klavirju mettersi al pianoforte
sesti za volan mettersi al volante, guidare l'auto

3. teh. (trdno se prilegati) accoppiarsi, inserirsi, ingranare;
vijak mora sesti la vite deve inserirsi bene
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. sesti na limanice lasciarsi abbindolare
sesti na svoje mesto tornare al proprio posto, regolarsi
sesti na posestvo, zemljo impadronirsi del podere, della terra
sesti na prestol sedere sul trono
sesti komu na tilnik, za vrat dominare su qcn., fare violenza a qcn.
sesti v spomin restare impresso nella memoria
pren. sesti na mehko stare in un letto di rose
sesti za konferenčno mizo mettersi al tavolo delle trattative

sedem² [é] ➞ → sesti

sêdlo saddle; (za sojahača) pillion

tovorno sêdlo packsaddle
gorsko sêdlo (prelaz) mountain pass, saddle, col
brez sêdla bareback, barebacked
torba pri sêdlu saddlebag
žulj od sêdla saddle sore
jahati konja brez sêdla to ride (a horse) bareback
to se podá kot sêdlo kravi (svinji) pogovorno that's a fat lot of use
sesti v sêdlo to mount, to climb into the saddle; (tudi figurativno)
vreči iz sêdla to unhorse, to dismount, pogovorno to spill, (figurativno) to oust, to supplant, to supersede
trdno sedeti v sêdlu to be firmly in the saddle
biti vržen iz sêdla to be thrown from the saddle

sŕčen¹ (-čna -o) adj. di, del cuore, cardiaco; ekst. del cuore, sentimentale, amoroso:
srčni utrip battito cardiaco
med. srčni bolnik malato di cuore
srčni napad attacco cardiaco
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
srčna astma asma cardiaca
srčna kap colpo apoplettico
srčna mišica muscolo cardiaco
med. srčna napaka vizio cardiaco
med. srčna nevroza nevrosi cardiaca
med. srčni infarkt infarto cardiaco
med. srčni kolaps collasso cardiaco
med. srčni krč angina pectoris
med. srčni spodbujevalnik segnapassi, pace maker
anat. srčni preddvor atrio
anat. srčni prekat ventricolo
anat. srčni pretin setto
igre srčna desetica dieci di cuori
bot. srčna korenina radice principale
bot. srčna moč tormentilla (Potentilla erecta)
srčne zadeve faccende del cuore
srčne težave pene amorose
srčna dobrota bontà del cuore
srčna želja desiderio ardente
sesti na srčno stran sedersi alla sinistra