Franja

ležáti (o osebah) estar acostado (ali tendido ali echado) (na sobre)

ležati v agoniji estar en la agonía
ležati v postelji estar acostado; (o stvareh) estar colocado, estar puesto; (kraj) estar situado; (paslopje) estar emplazado
on leži bolan v postelji él está en cama; él guarda cama
leži v globokem spanju está profundamente dormido
na dlani leži es evidente
Pariz teži ob Seni París está a orillas del Sena
mesto leži severno od ... la ciudad está (ali se halla) situada al norte de...

mēnsūra -ae, f (mētīrī)

1. merjenje, meritev: mensuram alicuius rei facere O. ali inire Col. ali agere, agitare Plin., mensuras agere Plin. iun. meriti kaj, certis ex aqua mensuris breviores esse quam in continenti noctes videbamus C. po vodni uri (klepsidri), quidquid sub aurium mensuram cadit Ci. „kar koli izmerijo ušesa“ = kar koli se pove na uho.

2. mera (dolžina, velikost, debelina idr.): robori O. obseg, cubiti Suet. dolžina lakta (lakti), posterior m. O. dolžina zadnjih nog, alicui mensuram bibendi dare O. predpis(ov)ati (komu), koliko časa sme piti, mensurae verborum Q. za izgovarjanje besed potrebni čas, časovna mera, dolžina, kvantiteta, neque mensuras itinerum noverunt C. niso poznali poti (razdalj); metaf. velikost, kakovost, značaj: tanti mensuram nominis imples O. zadoščaš velikosti svojega imena, mensura ficti crescit O., m. legati S. dostojnost, discentis Q.; (v slikarstvu) prava mera, pravo (so)razmerje: Plin.

3. meton. mera = merilo: ad mensuram pondusque respondere Sen. ph., maiore mensurā reddere Ci., ita ut singulis seni modii tritici darentur, qui modus mensurae medimnus Athenis appellatur N. vrsta merila, neko merilo; metaf.: m. iuris Lucan. merilo prava.

Nerō -ōnis, m (sab. beseda: inter cognomina autem (sc. gens Claudia) et Neronis assumpsit, quo significatur lingua Sabina fortis ac strenuus Suet.; prim. Neriō, osk. ner mož, nerum = virorum, umbr. acc. pl. nerf = proceres, principes, skr. nar- mož, človek, gr. ἀνήρ mož) Néron, priimek Klavdijevega rodu. Poseb. znani so:

1. C. Claudius Nero Gaj Klavdij Neron, ki je kot konz. l. 207 premagal Hazdrubala pri Seni: L., Suet.

2. Tib. Claudius Nero Tiberij Klavdij Neron je služil pod Cezarjem v aleksandrijski vojni in bil v peruzijski vojni Antonijev pristaš; ko so triumviri sklenili dogovor, je prepustil Oktavijanu svojo soprogo Livijo, s katero je imel dva sinova, ki jih H. imenuje Nerones): Tiberija Nerona (poznejšega cesarja Tiberija) in Druza Nerona (očeta cesarja Klavdija): Auct. b. Alx., Suet.

3. Tib. Claudius Nero Tiberij Klavdij Neron, drugi rim. cesar (14—37 po Kr.), krajše imenovan Tiberius Tiberij: H., Vell., T., Suet.

4. Cn. Domitius A(h)enobarbus Gnej Domicij A(h)enobarb (Rdečebradec), sin Gneja Domicija A(h)enobarba in Agripine, roj. 15. 12. 37 po Kr., posinovljenec cesarja Klavdija, zato imenovan Tib. Claudius Nero, krajše Nero Neron, peti rim. cesar (54—68 po Kr.): Plin., T., Suet. Razvpit je bil predvsem zaradi svoje krutosti; od tod tudi vzdevek Calvus Nero za nič manj okrutnega cesarja Domicijana: Iuv., Aus. — Od tod adj. Nerōnēus 3 (z gr. končnico) Néronov (= cesarja Nerona): mensis T., Suet., certamen Suet. (= Nerōnia, gl. spodaj), unda Stat. Nerōniānus 3 Néronov: dictum (sc. konzula Nerona) Ci., piscina Cass. Subst. Nerōnia -ōrum, n (sc. sollemnia) nerónije, Neronove slovesne igre, ki jih je cesar Neron ustanovil sebi na čast; obhajali so jih vsako peto leto s tekmovalnimi boji, kjer so se tekmeci merili v dirkah, glasbi idr.: Suet.

nūpturiō -īre -īvī (desid. glag. nūbere) biti željna možitve: igitur si Claro nupsisset, homini rusticano et decrepito seni, sponte eam diceres sine ulla magia iam olim nupturisse: quoniam iuvenem talem qualem dicitis elegit, coactam fecisse ais, ceterum semper nubtias aspernatam Ap., audes ducentas nupturire post mortes virumque demens cineribus tuis quaeris Mart. — Soobl. (po nekaterih izdajah) nūptuō -īre: Mart.

Porcius 3 Pórcij(ev), ime rim. rodu. Njegovi najbolj znani predstavniki so:

1. M. Porcius Cato Censorius (Maior) Mark Porcij Kato(n) Cenzor(ij) (starejši), rimski državnik, vojskovodja, govornik, literat, znan kot strog cenzor (l. 184 pr. Kr.) in zaščitnik starorimskih šeg: Ci., N. idr.

2. M. Porcius Cato Uticensis (Minor) Mark Porcij Kato(n) Utiški (Utičan) (mlajši), pravnuk Katona starejšega, Cezarjev nasprotnik; po porazu v bitki pri Tapsu je l. 46 je v Utiki naredil samomor: S., Ci. ep., tudi samo Uticensis: Plin.

3. M. Porcius Laeca Mark Porcij Leka, Katilinov sozarotnik: Ci., S.

4. L. Porcius Licinus Lucij Porcij Licin, pretor l. 207, se je udeležil bitke proti Hazdrubalu pri Seni: L.

5. Porcius Licinus Porcij Licin, rimski pesnik okrog l. 100: Gell., isti imenovan tudi samo Porcius: Suet. ali samo Licinus; Ci.

6. Porcia Porcija, sestra Katona mlajšega, žena Domicija Ahenobarba: Ci. ep. — Kot adj. Pórcijev: lex Porcia Porcijev zakon je pod skupnim imenom združeval tri zakone, ki so dovoljevali provokacijo tudi zunaj rimskega obmestja in prepovedovali rimskega državljana za kazen bičati ali obglaviti: S., Ci., L., familia Vell., basilica L. Porcijeva bazilika blizu kurije (zgraditi jo je dal Kato(n) starejši).

puerāscō -ere (puer)

1. v deško ali mladeniško dobo (v deška ali mladeniška leta) vstopiti (vstopati): duo infantes adhuc rapti, unus iam puerascens insigni festivitate Suet., puerascere, iuvenescere, senescere Aug.

2. pomladiti (pomlaj(ev)ati) se: et melicos lyricosque modos profando novabis obductosque seni facies puerascere sensus? Aus.

sēnārius 3 (sēnī) po šest enot obsegajoč (vsebujoč), šesteren, šester: numerus MACR. šestica, fistula FRONT. katere pločevina je bila pred krivljenjem široka šest palcev, forma casuum PROB., nomina PROB. ki imajo šest sklanjatev, senarius versus PH., Q. ali subst. sēnārius -iī, m (sc. versus) šesterostopični (večinoma jambski) verz, šesterostopnik, senár(ij): CI., Q. idr.

sēniō -ōnis, m (sēnī) šestka, šestica (na kocki): M., non mea magnanimo depugnat tessera talo, senio nec nostrum cum cane quassat ebur MART., etenim id summum, quid dexter senio ferret, scire erat in voto PERS., senionem mittere AUGUSTUS AP. SUET. kocke tako vreči, da kaže vsaka šestko (= šest pik).

sēni-pēs -pedis (sēnī in pēs) šesterostopen, šeststopen, šeststopičen, šesterostopičen, senar(ij)ski: stilus SID.

sínus¹ (-a) m anat. seno;
obnosni sinus seno paranasale
čelni sinus seno frontale
čeljustni sinus seno mascellare
sinus poprsnice seno mammario
sinusi v možganih seni della duramadre

suppetior -ārī -ātus sum (suppetiae) pomoči (pomagati), priskočiti na pomoč, na pomoč priti (prihajati): de Patulciano nomine, quod mihi suppetiatus es (v novejših izdajah quod mihi † suspendiatus † est) Ci. ep., vobis … facile est suppetiari … seni Ap.; pogosto sup. suppetiātum pomagat, na pomoč: proclamare suppetiatum Ap., aliquem ciere suppetiatum Ap., suppetiatum decurrunt anxii Ap., omnem viciniam suppetiatum convocans Ap. — Act. soobl. manubias suppetiat prone Naev. fr.

vīcīnus 3 (vīcus)

1. sosednji, soseden, bližnji, blizu bivajoč: terra O., vicinae silvae H., urbes V., H., legatos circa vicinas gentes misit L., in fundum vicini consulis Ci., vicini furis vidit nuptias Ph., vicinum bellum L. ali vicinus Mars Tib. vojna v soseščini, vicinissime frui Aug. v največji bližini; pesn.: vicina iurgia H. s sosedom; z dat.: Macr. idr., Thessalia, qua est vicina Macedoniae L., sedes vicinae astris V., caelo vicinum liquit Olympum Tib., viae vicina domus fuit O., parti vicinior esset O. Od tod subst.
a) vīcīnus -ī, m sosed: Pl., V. idr., finitimi ac vicini Ci., ne vicini quidem proximi sentiunt Ci., bonus sane vicinus H., omnes vicini (sc. te) oderunt H., vicinus eius mulieris Ci.
b) vīcīna -ae, f soseda: Pl., Ter., Lucan., Q. idr., vicina seni non habilis Lyco H., anus vicina loci O., Fidem in Capitolio vicinam Iovis Ci. (o svetiščih teh dveh božanstev).
c) vīcīnum -ī, n sosedstvo, soseščina, bližina, v pl. sosednji kraji, bližnji kraji, okolica, obližje: in vicino Cels., Sen. ph., Plin. v bližini, e (ex) vicino Col., Plin., sonitu plus quam vicina fatigat O., amnis rigans vicina Plin., vicina Syriae Plin.

2. metaf.
a) (po času) bližnji, blizu bivajoč, včasih grozeč, preteč: Serv. idr., mors Ph., exitium Eutr., morti vicinus Aug., Hier.; subst.: vicinus eorum temporum Hier.
b) soroden, podoben, skoraj enak: vicinam eius (sc. dicendi facultatis) atque finitumam dialecticorum scientiam assumere Ci. z njo sorodno in stikajočo se, vicinus proximusque diis (sc. homo) Sen. ph., odor vicinus nardo, ferrum molle plumboque vicinius, vocabulum vicinum Plin., quae sunt vicina, cui vicinum est, rebus vicinis uti, vicina virtutibus vitia Q.