Franja

rogàtija ž (lat. rogatio)
1. darilo nevesti po snubitvi
2. semenj, s potovanja prineseno darilo

sábor m
1. zbor, shod: narodni sabor
2. sabor, skupščina: državni sabor; Hrvatski sabor; Dalmatinski sabor; Sabor Socijalističke Republike Hrvatske; Sabor federacije
3. žegnanje, proščenje, semenj: crkveni sabor: o Maloj Gospojini drži se kod dobrunske crkve veliki crkveni sabor
4. kulturna prireditev, proslava: Vukov sabor u Tršiću

sájam sájma m
1. sejem, semenj: robni sajam, sajam uzoraka
2. žegnanje, proščenje, semenj

vášar m (madž. vásár)
1. sejem, semenj: tu ima svašta, kao na -u; poklon sa -a
2. ekspr. semenj, nered: nastao je vašar u kući
3. izvesti koga na vašar osramotiti koga pred ljudmi; ići na magareći vašar osramotiti se; tjerati noći na vašar noreti ponoči, ponočevati

ярмарка f semenj

nágoničār m
1. pastir, ki žene svinje v žir
2. kdor goni tuje svinje in drugo živino na semenj

pȁzarija ž (t. pazari, perz.) blago, izdelano za trg, za semenj

arrivage [arivaž] masculin dospetje blaga, dovoz; dospelo blago; marine prihod ladje

les arrivages de légumes sont insuffisants dovoz zelenjave je nezadosten
arrivage de bétail au marché dogon živine na semenj

bábji (-a -e) adj.

1. pejor. (ženski) femminile:
babja radovednost curiosità femminile
babje čenče ciance
babji gregor femminiere, donnaiolo
babji semenj chiacchiericcio, cicaleccio
babja vera superstizione
hudič babji! ekspr. maledetta donna!, femmina della malora!
babje poletje estate postuma

2. fifone, pauroso; da donnicciola

ferial delavni (dan), vsakdanji

ferial m (letni) semenj; sejmišče, tržišče

gôd gȍda m, mest. u gòdu, mn. gòdovi
1. god: danas slavi domaćin svoj god; gazdaričin god
2. praznik: tri -a naša, naime Đurđevdan, Uskrs i Sveti Petar usred ljeta
3. crkveni god proščenje, semenj, žegnanje
4. letnica: godišnji prsteni stabla zovu se godovi; godovi hrasta
5. ugoden čas: doći u godu
6. ugodna smer: dati jedrilici god

kmetíjski rural, agricole, agronomique

kmetijski pridelki produits moški spol množine agricoles
kmetijska razstava exposition ženski spol agricole
kmetijski semenj foire ženski spol agricole
kmetijska šola école ženski spol d'agriculture
kmetijska zadruga coopérative ženski spol agricole
kmetijska zbornica chambre ženski spol d'agriculture

kmetíjski rural; agrario; agrícola

kmetijski stroji (proizvodi) máquinas f pl (productos m pl) agrícolas
kmetijska razstava (zadruga, zbornica, semenj) exposición f (cooperativa f, cámara f, feria f) agrícola

knjížen

knjižni jezik lengua f literaria
knjižna modrost ciencia f libresca
knjižni molj (zool) polilla f, fig rata f de biblioteca
knjižna omara armario m para libros
knjižna oprema presentación f; confección f tipográfica
knjižni ovitek sobrecubierta f
knjižne platnice cubierta f, tapa f
knjižni semenj feria f del libro

kùrisati -išēm (t. kurmak)
I.
1. postaviti, postavljati: kurisati sto, čador, fabriku
2. narediti, delati, narejati: kurisati česmu
3. prirediti, prirejati: efendije dovu kurisaše gospodje so priredili molitev; kurisati pazar prirediti semenj
4. popraviti, naravnati, naviti: kurisati kahveni mlin; kurisati sat
II. kurisati se sesti: naš se majstor kurisao, srče kahvu i puši

ob-eō -īre -iī (-īvī) -ītum (ob in īre)

I. intr. iti, stopiti kam, v kaj, na kaj, k čemu: o. ad hostium conatūs L. nasproti stopiti = upreti (upirati) se, ovreti (ovirati), o. in infera loca Ci., donec vis obiit Lucr. dokler ne nastopi kaka sila; occ.

1. zaiti, zahajati: Pl., Stat., Ci. poet., Plin. idr., in pelago nautis ex undis ortus in undis sol fit uti videatur obire et condere lumen Lucr., orientis aut obeuntis solis partes Ci.

2. (o mestih) (za)toniti, propasti (propadati), zamreti (zamirati): Plin. (5, 117; 5, 139); (o ljudeh) preminiti (preminevati), umreti (umirati): Pl., L., Lucr., Iuv., Plin., Vell., Eutr. idr., tecum vivere amem, tecum obeam lubens H. —

II. trans.

1. (hod)iti okoli, obhoditi (obhajati), pohajati, postopati, pohajkovati, postavati, obisk(ov)ati, potovati po čem, prepotovati kaj: V., O., Suet. idr., provinciam, Asiam, domūs, villas Ci., nundinas L. na semenj pri(haja)ti, vigilias T. obiti, obhoditi (obhajati) straže, narediti obhod straž, tentoria Cu. pregled(ov)ati, nadzirati, comitia, cenas Ci. ali symposia Ap. udeležiti (udeleževati) se; occ.
a) iti k čemu, dospe(va)ti (do) česa, doseči (dosegati) kaj: Acheruntem obibo Enn. ap. Fest., tantum urbis superfuturum, quantum flamma obire non potuisset Ci.
b) nasproti (stop)iti, iti na(d) koga, napasti (napadati): obit obvius hostes Sil., Ufentem collapsum poplite caeso ensis obit laudemque pedum cum sanguine ademit Sil., o. fortissima nomina ferro Sil. usmrtiti.
c) opaziti (opazovati), (po)čakati koga, kaj, pričak(ov)ati koga, kaj, ogled(ov)ati, pregled(ov)ati, razgled(ov)ati se: facinoris tempus Ci. čakati na priložnost, annum petitionis suae Ci., o. omnia visu V., oculis Plin. iun.; pren.: omnes oratione suā civitates o. Ci. v misel vzeti (jemati), dotakniti (dotikati) se.

2. lotiti (lotevati) se česa, prevze(ma)ti, nase vzeti (jemati), nastopiti (nastopati) kaj, podvreči se čemu, oskrbeti (oskrbovati), opraviti (opravljati), (iz)vršiti, (izvrševati): nihil erat, quod non ipse obiret Ci., o. munus vigiliarum L., munia imperii T. vladarske dolžnosti, officia L., Plin. iun., Iust., Suet., legationem Ci., res suas Ci., bellum L., bella T., pugnas V., proelia Lucr., pericula et labores L., adulteria Suet., concubitum Ap., vadimonium ali diem Ci. držati se roka, upoštevati rok; poseb. obire diem supremum N., Suet. ali samo diem o. N., Pl., Suet., Aur. zadnji dan nastopiti, evfem. umreti; tako tudi mortem obire Ter., Ci., Suet. ali (pesn.) letum o. Lucr., morte obitā Ci., V., Lucr., Gell. po smrti, pl. mortes obitas T.; od tod obītus 3 umrl, mrtev: L. Andr. ap. Prisc., pl. obiti Ap.

3. pesn. iti okrog česa = obdajati, obkrožati: Sil., chlamydem limbus obibat O., maria obeuntia terras V., equum leonis pellis obit V., pallor obit ora O.; pass.: campus obitur aquā O.

tekstílen textil

tekstilna industrija industria f textil
tekstilni semenj feria f de productos textiles
tekstilna tovarna fábrica f textil
tekstilno vlakno fibra f textil

žȉtnī -ā -ō žitni: -a rda žitna rja, Puccinia graminis; -o zrno; -a trgovina; žitni pazar žitni semenj; -o klasje

ἀγορά, ion. ἀγορή, ἡ (ἀγείρω) 1. a) zbor, (narodna) skupščina; ἀγορὰν συνάγειν, τίθεσθαι, ποιεῖσθαι skupščino sklicati, λύειν razpustiti; ἀ. γίγνεται se vrši; b) govor v narodni skupščini, razprava, zgovornost; ἀγορὰς ἀγορεύειν govoriti v. 2. zbirališče, semenj, trg; ἀγορὰ πλήθουσα poln trg (čas, ko je trg poln in semenj živahen, dop. od 10.–12. ure), ἀμφὶ ἀγορὰν πλήθουσαν predpoldnem. 3. a) tržno blago, živila, hrana, živež; ἄγω ἀ-ν prinašam živila na trg, ἀπὸ τῆς ἀγορᾶς ζάω preživljam se s kupljenim živežem, ἀγορᾷ χρῆσθαι (na trgu) živež kupovati, ἀγορὰν παρέχειν semenj prirediti, prinesti živež na prodaj, οἱ ἐκ τῆς ἀγορᾶς sejmarji; b) trgovina, promet; εἰς τὴν ἀγορὰν πλάττειν za prodajo delati; c) carina, uvoznina; ἀγορὰς καρποῦσθαι.

ὄρνις, ιθος, ὁ, ἡ [Et. slov. or-el, orla, nem. Aar (stvn. aro), Adler (iz edler Aar). – Obl. acc. sg. ion. ὄρνιθα, at. ὄρνιν, ep. dat. pl. ὀρνίθεσσι, acc. pl. ὄρνις, ὄρνεις]. 1. ptica. 2. petelin, kokoš (κερσαῖος), pišče; pl. ptice, perutnina. 3. ki pomeni usodo, usodna ptica, znamenje. 4. ptičji semenj.