Franja

del|o³ [é] srednji spol (-a …) (dejanje) die Tat; das Werk (ljubezni do bližnjega der Nächstenliebe)
dobro delo eine gute Tat
dobra dela množina gute Werke
sedem del usmiljenja die sieben Werke der Barmherzigkeit
apostolska dela die Apostelgeschichte

dež [ə] moški spol (-ja, ni množine) der Regen (podhlajeni unterkühlter, zmrznjeni gefrorener), -regen (pomešan s snegom Schneeregen, dolgotrajen Dauerregen, jesenski Herbstregen, ledeni Eisregen, nevihtni Gewitterregen, zmrznjeni Eisregen)
kisli dež saurer Regen
dež bije po šipah der Regen klatscht/prasselt gegen die Scheiben
dež pada/lije der Regen fällt/ fällt in Strömen
ko dež lije bei strömendem Regen
figurativno dež krogel der Kugelregen
ognjeni dež rastlinstvo, botanika das Purpurglöckchen
|
klicanje dežja der Regenzauber
količina dežja die Regenmenge
pomanjkanje dežja der Regenmangel
brez dežja dan: regenfrei, regenlos
tehnika preskus na dež die Beregnungsprobe
na dežju im Regen
moker od dežja [regennaß] regennass
gladek od/zaradi dežja cesta: regenglatt
zaščita pred dežjem der Regenschutz
področje nizkega zračnega pritiska z dežjem das Regentief
|
figurativno gledati kot sedem dni dežja ein Gesicht wie sieben Tage Regenwetter machen
govoriti kot dež ohne Punkt und Komma reden
rasti kot gobe po dežju wie die Pilze aus dem Boden schießen
priti z dežja pod kap vom Regen in die Traufe kommen
za dežjem pride sonce auf Regen folgt Sonnenschein

do (nekako, okoli, skoraj) about, somehow, somewhat, in some way

do sedem ur about seven hours; (časovno) till, until; (krajevno) as far as; up to
od... do... from... till...; from... to...
od treh do štirih from three to four
do kdaj? when?, how long?
do danes up to this day
do sedaj so far, thus far
do tedaj, do takrat till then, by that time
do 5. aprila up to 5th April (beri: the fifth of April)
do zdaj till (ali until) now, up to now, as yet, hitherto, so far
do sedaj (zdaj) še ne not as yet
do današnjega dne up to this day, to date, thus far
do nedavnega until recently
do nadaljnjega until further notice, for the present, pending further instructions, until further instructions
(prav) do danes, do današnjega dne to this very day
(prav) do zadnjega to the very last
od petka do vključno nedelje from Friday to Sunday inclusive, ZDA from Friday through Sunday
do treh (ne pozneje) by 3 o'clock
(najpozneje) do by
do konca tega tedna by the end of this week
do božiča by Christmas
od danes do jutri (kratkotrajten) short-lived, ephemeral, transient, provisional
od leta do leta year in, year out
živeti od danes do jutri to live from hand to mouth
do roka dospelosti till due
do vratu up to the neck
do kolen up to the knees
do temelja to the ground
spremil te bom do pošte I'll see you as far as the post office
ni mi do... I do not care for...
ni mi do šal I am not in a joking mood
plačal sem najemnino do 1. avgusta I have paid the rent up to 1st August (beri: the first of August)
do zadnjega moža to the last man

dva dve two

po dva, po dve in pairs, by twos
stran dve page two
dve in pet je sedem two and five make (ali are) seven
tako gotovo, kot je dve in dve štiri as sure as eggs is eggs
to me je stalo dva funta in dva penija this cost me two pound, twopence
ura je ravnokar odbila dve the clock has just struck two
pred dvema dnevoma two days ago
ne najdeš dveh takih, kot je on! you won't find anybody to match him!
otrok še ni dve leti star the child is not two yet
iti po dva in dva (v parih) to go in pairs (ali two by two)
hoditi v gručah po dva in tri to walk in twos and threes
za prepir sta potrebna dva it takes two to make a quarrel

esperanto samostalnik
1. (umetni jezik) ▸ eszperantóStanislav je tekoče govoril šest ali sedem jezikov, med drugim esperanto. ▸ Stanislav hat vagy hét nyelvet beszélt folyékonyan, többek között az eszperantót is.

2. (o univerzalni komunikaciji) ▸ eszperantóPop glasba postaja danes glasbeni esperanto po vsem svetu, tako kot postaja angleščina uradni svetovni jezik. ▸ Ahogy az angol a világ hivatalos nyelvévé, úgy a popzene is a világ zenei eszperantójává válik.

gleda|ti¹ [é] (-m) pogledati

1. schauen, blicken, sehen; nesrečo, predstavo ipd.: zuschauen, zusehen, (etwas) mit ansehen; (opazovati) betrachten; filozofija betrachten, anschauen
gledati dol hinunterblicken/herunterblicken, hinunterschauen/herunterschauen, hinuntersehen/heruntersehen
gledati naprej nach vorne schauen/blicken
gledati nazaj zurückschauen, zurückblicken
gledati navzgor hinaufschauen/heraufschauen, kvišku: emporblicken, emporschauen, aufschauen (zu), aufblicken
gledati ven hinausblicken, hinausschauen
gledati skozi kaj durch (etwas) hindurchsehen
gledati za kom/čim (jemandem/etwas) nachschauen, nachblicken

2. (delati …obraz)
žalostno/veselo/jezno gledati traurig/fröhlich/böse dreinschauen, ein (trauriges/fröhliches/böses …) Gesicht machen
gledati kot sedem dni dežja ein Gesicht wie sieben Tage Regenwetter machen

3.
gledati da … (poskrbeti, da …) zusehen, [daß] dass/sehen, [daß] dass …

4.
gledati televizijo fernsehen
gledati barvno televizijo farbfernsehen

5. okno na cesto itd.: gehen auf, liegen zu

6.
gledati na (paziti na) schauen auf, Wert legen auf, na denar: das Geld zusammenhalten
gledati na modo [modebewußt] modebewusst sein
gledati na tradicijo [traditionsbewußt] traditionsbewusst sein
gledati na cene [preisbewußt] preisbewusst sein
|
gledati postrani figurativno von der Seite ansehen/scheel ansehen
spoštljivo gledati aufblicken zu
gledati zviška koga herabblicken auf, herabschauen auf
obožujoče gledati koga (jemanden) anhimmeln
zaljubljeno gledati koga (jemandem) verliebte Augen machen
figurativno gledati kot tele nova vrata vor (etwas) stehen wie der Ochs vorm Berg/stehen wie die Kuh vor einem neuen Tor

gréh sin (zoper, proti, do against), (majhen) peccadillo; offence; offence

brez gréha sinless
Adamov gréh Adam's sin, the Fall
izvirni gréh original sin
mali gréh venial sin
smrtni gréh mortal sin
sedem smrtnih gréhov the seven deadly sins
mladostni gréh youthful sin
mutasti gréh sodomy
storiti gréh to commit a sin
trpeti za tuje gréhe to be a scapegoat
to je gréh in sramota it is a sin and a shame
izpoved gréhov confession of sins
odpuščanje gréhov forgiveness (ali remission) of sins, absolution
odkrivati stare gréhe kake osebe to rake up someone's past
padati v isti gréh to relapse into sin, to backslide
odpustiti gréhe to remit someone's sins
zabresti v gréh to slide into sin
zakriviti gréh to commit a sin
grd kot smrten gréh ugly as sin

hrabrost samostalnik
(pogum; drznost) ▸ bátorságObčudujem hrabrost, da si se odločil zmočiti do kože v takem relativno hladnem vremenu. ▸ Csodálom a bátorságodat, hogy ilyen viszonylag hideg időben is úgy döntöttél, bőrig ázol.
Podeljenih je bilo 13 medalj za požrtvovalnost in sedem medalj za hrabrost. ▸ 13 kitüntetést adományoztak önfeláldozásért és hét kitüntetést bátorságért.

hrváški (-a -o) adj. geogr. croato; šalj.
ne videti se sedem hrvaških let non vedersi da anni

kriminalist samostalnik
(policijski uslužbenec) ▸ nyomozó, kriminalista Kriminalisti so opravili hišno preiskavo, ki je trajala več kot sedem ur. ▸ A nyomozók több mint hét órán át tartó házkutatást tartottak.
Povezane iztočnice: gospodarski kriminalist

križ¹ moški spol (-a …) oblika: das Kreuz; na okenskih krilih: die Kreuzsprosse; pri kartah: das Kreuz, das Treff; tehnika pri tkanju: die Rispe
astronomija Južni križ das Kreuz des Südens, Südliches Kreuz
astronomija Severni križ das Kreuz des Nordens, Nördliches Kreuz
malteški križ Malteser Kreuz, tehnika das Malteserkreuzgetriebe
šmarni križ rastlinstvo, botanika (šentjakobski grint) das Jakobskraut
Rdeči križ Rotes Kreuz
tehnika das -kreuz (Andrejev Andreaskreuz, Schrägkreuz, dvojni Doppelkreuz, kolutni Scheibenkreuz, koordinatni Koordinatenkreuz, osni Achsenkreuz, vrtljivi Drehkreuz)
nitni križ das Fadenkreuz
zastružni križ das Treibschneekreuz/Triebschneekreuz
kljukasti križ das Hakenkreuz
oblika križa die Kreuzform
v obliki križa kreuzförmig, kreuzartig
figurativno (deset let starosti) sedem križev siebzig Jahre

láški (-a -o) adj. star. (italijanski) italiano
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
šalj. ne videti koga že sedem laških let non aver visto uno da un'eternità
agr. laška češplja susina italiana
agr. laška repa (topinambur) topinambur (Helianthus tuberosus)
laški fižol fagiolone, fagiolo americano (Phaseolus coccineus)
laški lešniki, orehi nocciole, noci grosse
laški rizling (trta in vino) Riesling italico
laški topol pioppo italico (Populus italica)
gastr. star. laško olje olio d'oliva (raffinato)
bot. laška borovnica mortella, mirto (Myrtus communis)
laška kamilica tignamica (Helichrysum arenarium)
laška leča colutea arborescente, vescicaria (Colutea arborescens)
laški janež salvastrella, pimpinella (Pimpinella anisum)
zool. laški škrjanec calandra (Melanocorypha calandra)

let|a [é] srednji spol množina

1. obdobje: Jahre, -jahre, das -alter (dekliška Mädchenjahre, deška Knabenjahre, mlada Jugendalter, Jugendjahre, moška Mannesjahre, Mannesalter, nerodna Flegeljahre, otroška Kindesalter)
šolska leta množina die Schulzeit
mlada leta die Kindheit, Jugendjahre množina, die Jugend

2. desetletje:
dvajseta/trideseta/devetdeseta leta Zwanzigerjahre/Dreißigerjahre/Neunzigerjahre, zwanziger/dreißiger/neunziger Jahre

3.
leta in leta množina viele Jahre, jahrelang
leta pozneje (viele) Jahre später
dolga leta jahrelang, viele Jahre
za naprej: za dolga leta auf Jahre hinaus
figurativno dobro skrivati leta jünger aussehen als seine Jahre
sedem debelih/suhih let die sieben fetten/mageren Jahre
sedem turških/laških let eine Ewigkeit
na pet/deset let fünfjährlich, zehnjährlich
na stara leta auf die alten Tage
po letih:
mlad po letih jung an Jahren
pred davnimi leti vor langen Jahren
pri tridesetih letih (v starosti …) bei dreißig, mit dreißig
v leta:
priti v leta in die Jahre kommen
biti v letih in den Jahren sein, bejahrt sein
v najboljših letih in den besten Jahren
visoko v letih hochbejahrt, bejahrt, hochbetagt
v mladih letih in der Jugend, in jungen Jahren
v zrelih letih in den reiferen Jahren
v cvetu let in der Blüte seiner/ihrer Jahre
že leta seit Jahren
že dolga leta seit langen/vielen Jahren
že dve leti schon zwei Jahre, seit zwei Jahren

léto¹ (-a) n

1. anno:
leto ima 365 dni l'anno ha 365 giorni
lansko, letošnje leto l'anno scorso, quest'anno
preteklo leto, prihodnje leto l'anno passato, l'anno prossimo
astronomsko, lunino, navadno, novo, prestopno, zvezdno leto anno solare, lunare, comune, nuovo, bisestile, siderale
star. v letu Gospodovem l'anno del Signore
dogodek leta l'avvenimento dell'anno
lansko leto (lani) l'anno scorso
to leto (letos) quest'anno
vsako leto ogni anno
1. maja tega leta il primo maggio (del) corrente anno

2. (ta čas glede na kako značilnost) anno:
geofizikalno leto anno geofisico
Mozartovo leto anno mozartiano
olimpijsko leto anno olimpico, delle Olimpiadi

3. (čas dvanajstih mesecev z drugačnim stalnim začetkom) anno, stagione:
lovsko leto stagione della caccia, venatoria
kitajsko, muslimansko leto anno cinese, musulmano
šolsko leto anno scolastico
študijsko leto anno accademico

4. (s števnikom čas 12 mesecev) anno; primavera:
že tretje leto poteka, odkar ga ni sono tre anni che è andato via
deset let zapora dieci anni di prigione
otrok ima, je star dve leti il bambino ha due anni
ženska pri sedemdesetih letih una donna sulla settantina
mladini do 16. leta vstop prepovedan vietato l'ingresso ai minori di 16 anni

5. (omejeno trajanje v življenju) anno:
otroška, mladostna, zrela leta gli anni dell'infanzia, gli anni giovanili, della maturità
leta krize, vojna leta gli anni della crisi, della guerra
kriza tridesetih let la crisi degli anni trenta

6. (letnik študija) anno:
tretje leto filozofije il terzo anno di filosofia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
star. pisalo se je leto 1848 correva l'anno 1848
on skriva leta, njemu se leta ne poznajo porta benissimo gli anni
leto na leto, leto za letom, iz leta v leto anno dopo anno, di anno in anno
pren. leto in dan mai; sempre
pred leti anni fa, una volta
biti v letih essere anziano, essere avanti negli anni; avere molte primavere
šalj. Abrahamova leta i cinquanta
šalj. ne videti koga sedem hrvaških, laških let non aver visto uno un sacco di tempo
biti v cvetu let essere nel fiore degli anni
pren. sedem debelih, suhih let gli anni delle vacche grasse, delle vacche magre
imeti že sedemdeset let na grbi avere già settant'anni sul groppone, aver superato la settantina
gospodarsko (poslovno)
leto anno finanziario
proračunsko leto esercizio finanziario
fiz. svetlobno leto anno luce
rel. sveto leto anno santo
prestopno leto anno bisestile
PREGOVORI:
čez sedem let vse prav pride impara l'arte e mettila da parte

ločiti se povratni glagol
(prekiniti zakonsko zvezo) ▸ elválik
Starša sta se se ločila, ko je bila stara sedem let. ▸ Hétéves korában a szülei elváltak.

mestni avtobus stalna zveza
(o vrsti prevoza) ▸ városi autóbusz
Obvoz bo označen, mestni avtobusi na liniji 27 bodo vozili po spremenjeni trasi. ▸ A kerülő útvonal ki lesz táblázva, és a 27-es járat városi autóbuszai módosított útvonalon közlekednek majd.
Povprečna starost mestnih avtobusov je slabih deset let, primestnih pa dobrih sedem let. ▸ A városi autóbuszok átlagéletkora valamivel kevesebb, mint tíz év, az elővárosiaké pedig jó hét év.

móder² (-dra -o)

A) adj.

1. (preudaren, pameten) saggio, savio, assennato, avveduto, prudente:
moder svetovalec saggio consigliere
modra sodba giudizio ponderato
modra politika saggia politica
lit. moder izrek apoftegma

2. nareč. (resen, zadržan) serio, riservato:
moder obraz faccia seria

B) módri (-a -o) m, f, n
kamen modrih pietra filosofale
hist. sedem modrih i sette savi
rel. trije modri i (re) Magi
nekaj modrih povedati dire cose sagge

modrec [ó] moški spol (-a …) der Weise (ein -r)
sedem modrecev die sieben Weisen

modriján sage; wise man; philosopher

sedem (grških) modrijánov te seven sages

nazaj²

1. (na prejšnje mesto) zurück, zurück- (biti [zurücksein] zurück sein, dati zurücktun, zurückstellen, gnati zurücktreiben, hoteti zurückwollen, iti zurückgehen, leteti zurückfliegen, moči zurückkönnen, morati zurückmüssen, zurücksollen, najti zurückfinden, nesti zurücktragen, obesiti zurückhängen, obrniti zurückdrehen, zurückwenden, odbiti zurückwerfen, pasti zurücksinken, zurückfallen, peljati zurückfahren, zurückführen, poklicati zurückrufen, zurückpfeifen, položiti zurücklegen, poriniti zurückschieben, poslati zurückschicken, potegniti zurückreißen, (umakniti) zurücknehmen, postaviti zurückstellen, zurücksetzen, potisniti zurückdrängen, zurückdrücken, zurückstoßen, prestaviti zurückverlegen, zurückversetzen, pripeljati zurückholen, zurückbringen, priti zurückkommen, pustiti zurücklassen, romati zurückwandern, skočiti zurückschnellen, zurückspringen, speljati zurückleiten, spraviti zurückbefördern, zurückschaffen, pospremiti zurückbegleiten, steči zurücklaufen, zurückrennen, stopiti zurücktreten, teči zurückströmen, zurückfließen, zurücklaufen, transportirati zurückbefördern, vreči zurückschleudern, zurückwerfen, zvaliti zurückwälzen); Rück- (pot der Rückweg, polet der Rückflug, tehnika pot der Rücklauf)
tja in nazaj hin und zurück
tja in nazaj grede auf der Hin- und Rückfahrt, auf dem Hin- und Rückweg
figurativno ne vedeti ne naprej ne nazaj weder ein noch aus wissen, nicht mehr aus und ein wissen, mit seiner Weisheit am Ende sein

2. (v preteklost) zurück, Rück-
korak nazaj ein Schritt zurück, figurativno der Rückschlag
pogled nazaj die Rückschau, der Rückblick
če se ozremo nazaj im Rückblick
pravo učinkovati za nazaj rückwirken
z veljavnostjo za nazaj rückwirkend
za nazaj im Nachhinein
figurativno ni poti nazaj es gibt kein Zurück

3. (vrnjeno) zurück- (brcniti zurücktreten, dati zurückgeben, zurückreichen, dobiti zurückerhalten, zurückerlangen, zurückgewinnen, zurückkriegen, zurückbekommen, drobiž herausbekommen, hoteti zurückwollen, mahniti zurückhauen, nakazati zurücküberweisen, poklicati zurückrufen, poslati zurückschicken, zurückverweisen, zurückleiten, prodati zurückverkaufen, streljati zurückschießen, udariti zurückschlagen, vzeti zurücknehmen, zahtevati wiederfordern, zurückverlangen, zurückfordern, želeti si sich zurückwünschen, sich zurücksehnen)
nazaj k naravi! zurück zur Natur!

4. (ponovno) wieder, wieder- (dati wiedergeben, dobiti wiederbekommen, wiedererhalten, wiedergewinnen, kupiti wiederkaufen, zurückkaufen, wiedererstehen, poslati wiederschicken)
biti nazaj s poti: zurück sein
predvidoma bo nazaj ob wir erwarten ihn/sie zurück/wieder um

5. (prej) heute vor (dva meseca/sedem let nazaj heute vor zwei Monaten/sieben Jahren)