-
eigennützig sebičen
-
eigensüchtig sebičen
-
expedient1 [ikspí:diənt] pridevnik (expediently prislov)
primeren, ugoden, koristen, prikladen; sebičen, koristoljuben
-
hāmātus 3 (hāmus)
1. kaveljčast, kljukast: harundo ali sagittae O. puščica (puščice) z zazobki (z zalustjo), ensis O. meč s srpastim nastavkom (prim. harpē), sentes O. bodeči, rubi Tib. bodeče.
2. kavljast, kljukast, kot trnek zakrivljen: corpora Ci., Lucr., corpuscula Ci. (o atomih), ungues O.
3. metaf. tako rekoč na trnek loveč, vabeč, vabljiv, sebičen: munera Plin. iun.
-
ichsüchtig egoističen, sebičen
-
individualistic [individjuəlístik] pridevnik (individualistically prislov)
individualističen; sebičen, samoljuben
-
interesát -ă (-ţi, -te) adj.
1. zainteresiran
2. sebičen
-
interessato
A) agg.
1. zainteresiran
2. sebičen
3. oportunističen:
comportamento interessato oportunistično obnašanje
B) m (f -ta) prizadeti, prizadeta; prosilec, prosilka; udeleženec, udeleženka:
il documento si rilascia su richiesta dell'interessato dokument izdajamo na zahtevo prosilca
-
intéressé, e [-se] adjectif zainteresiran, zavzet (à za, pri); commerce udeležen (à, dans v, pri); prizadet; sebičen, egoističen, dobičkaželjen, koristoljuben; masculin interesent, reflektant; prizadeta oseba
conseil masculin, homme masculin intéressé sebičen nasvet, človek
les parties intéressées prizadeti stranki
les personnes intéressées prizadete osebe, osebe, ki jih to zadeva
je suis intéressé à la prospérité de cette affaire zame je velike važnosti ugoden razvoj te zadeve
prévenir les intéressés obvestiti interesente, prizadete (osebe)
-
interested [íntristid] pridevnik (interestedly prislov)
zavzet; zainteresiran (in za)
udeležen (in pri)
sebičen; pristranski (priča)
to be interested in zanimati se za kaj
the parties interested interesenti
-
positivo
A) agg.
1. pozitiven, sloneč na zakonih:
diritto positivo pozitivno pravo
religioni positive pozitivne religije
2. pritrdilen, potrdilen
3. resničen, sloneč na dejstvih; ekst. neizpodbiten:
dato positivo neizpodbitno dejstvo
4. stvaren, konkreten; ekst. slabš. sebičen, koristoljuben
5. med. pozitiven, potrdilen
6. dober, ugoden
7. mat., fiz. pozitiven
8. foto pozitiven
9. jezik osnovniški, ki se tiče pozitiva
B) m
1. pozitivno, resnično, dejansko obstoječe
2. gotovo:
di positivo z gotovostjo:
lo so di positivo z gotovostjo vem
3. glasba pozitiv
-
samòživ -a -o
1. samoživ, ki živi sam zase
2. sebičen, samoljuben
-
sebèznao -ala -o sebičen
-
sȅbičan -ena -o, sèbičan -ena -o sebičen; -a nedjelja tretja nedelja pred velikonočnim postom (pravosl.)
-
selbstisch sebičen
-
selbstsüchtig samoljuben, sebičen, egoističen
-
self-cent(e)red [selfséntəd] pridevnik
egocentričen, samoljuben, samo nase misleč, sebičen
-
self-interested [selfíntristid] pridevnik
sebičen, koristoljuben, samoljuben, egoističen
-
selfish [sélfiš] pridevnik (selfishly prislov)
sebičen
-
self-seeking [selfsí:kiŋ] pridevnik
sebičen, egoističen