Franja

sàbrati -berēm (se)
1. zbrati (se): sabrati vojsku; selo se sabralo pred kneževom kućom
2. sešteti, adirati: ovo treba sabrati
3. nabrati (se): sabrati odijelo, suknju nabrati krilo

sommare

A) v. tr. (pres. sommo)

1. sešteti, seštevati

2. ekst. prišteti, dodajati (tudi pren.)

B) v. intr.
sommare a znesti, znašati

sub-dūcō -ere -dūxī -ductum (sub in dūcere)

I.

1. spodaj proč vzeti (jemati), spodmakniti (spodmikati), izpodmakniti (izpodmikati), (spodaj) odvze(ma)ti, odtegniti (odtegovati, odtezati); poseb. (na) skrivaj: ubi bullabit vinum, ignem subducito Ca., rerum fundamenta subducere Ci., lapidibus ex illa … turri subductis … pars eius turris concidit C., mensam sub pedibus subducere Cu., fidum capiti subduxerat ensem V., etsi gladius ei erat subductus N., columbi matre subducti Th. Prisc.; occ.
a) skrivaj vzeti (jemati), skrivaj odvze(ma)ti, (i)zmakniti ((i)zmikati), (u)krasti, ugrabiti (ugrabljati), (o)ropati: ego ei subduco anulum Pl., pecudem auream sibi Thyestem subduxe (gl. opombo spodaj) Poeta ap. Varr., furto eos (sc. obsides) subduxistis L., post ignem aetheriā domo subductum H., subducta viatica plorat H., partem subducunt, partem subtrahunt Dig., furto subduci Cod. Th., dolo malo heredis subduci Icti.
b) sploh odvze(ma)ti, odtegniti (odtegovati, odtezati): subduc cibum athletae Ci., sucus pecori et lac subducitur agnis V., terrae aurum O. = na dan spraviti (spravljati), cogi adire, quae mortalium oculis natura subduxerit Cu., nec mihi rivalis certos subducit amores Pr. mi ne odtegne … ljubezni, quasi subductis … omnibus viis Lact. kakor da bi bile vse poti zaprte (preprte, zagrajene), subducere rem de iudicio Ulp. (Dig.); refl. in med. (skrivaj) se umakniti (umikati), skrivaj se izogniti (izogibati), skrivaj se odtegniti (odtegovati, odtezati), skrivaj se izmakniti (izmikati), skrivaj se oddaljiti (oddaljevati), skrivaj oditi (odhajati), skrivaj se (i)zmuzniti ((i)zmuzavati), (u)krasti se: subducere hinc se Pl., clam se Auct. b. Afr., cum eo clam te subduxti mihi (gl. opombo spodaj) Ter., clam se ab custodibus subduxit N., subducere se de circulo Ci. ep., se pedibus Lucr.; pesn.: se subducere ab ipso vulnere O. umikati se (u)grizu, se nimbo O., qua se subducere colles incipiunt V. zniževati se, izgubljati se v ravnini, subductā undā V. ko je val upadel, fons nascitur simulque subducitur Plin. iun. se izgublja; pren.: at nos quaerimus illa, tanquam lateant semper seque subducant Q., hic se felicitati suae subducere cupit Sen. ph. Od tod adj. pt. pf. subductus 3 odtegnjen, oddaljen, odmaknjen, odročen: est (sc. cubiculum) subductum omnibus ventis Plin. iun. odtegnjena … vetrovom, zavarovana pred vetrovi, concavis subductioris terrae latebris abderetur M.
c) kot medic. t.t. dristiti, čistiti: alvum Cels., Gell.

2. skrivaj, neopaženo, na tihem, potiho(ma) umakniti (umikati), odpraviti (odpravljati), odvesti (odvajati), z naznačeno smerjo = kam (pre)peljati, odvesti (odvajati), odpeljati, voditi, spraviti (spravljati), postaviti (postavljati), prestaviti (prestavljati): aliquem in contionem L., statuam in locum editum Gell.; poseb. kot voj. t.t.: equites ex acie Cu., subductis ordinibus concesserunt L., subductos ex media acie Numidas … mittit L., cohortes aliquot subductas e dextro cornu … post aciem circumducit L., copias suas Caesar in proximum collem subduxit C., optumum quemque [armatum] in primam aciem subducit S., ad subducendum agmen T.

3. metaf.
a) odtegniti (odtegovati, odtezati) koga čemu, (iz) česa, rešiti (reševati) koga česa, obvarovati koga pred kom, čim, (za)varovati koga pred kom, čim, ote(va)ti koga česa: tu potes Aenean manibus subducere Graiûm V., hunc … valeam subducere pugnae, pugnae subducere Turnum V., animam morti O., aliquem saevitiae Cu., aliquem praesenti periculo Vell.
b) vzeti (jemati) v račun, račun skleniti (sklepati), sešte(va)ti, (z)računati, izračunati (izračunavati), naračunati, preračunati (preračunavati), preudariti (preudarjati), povze(ma)ti, upoštevati: subducam ratiunculam, quantillum argenti mihi apud trapezitam siet Pl., subducamus summam Ci. ep., adsidunt, subducunt; ad nummum convenit Ci. ep., calculis subductis proelium ineunt Ci.; bene subducta ratione Ter. dobro preudarivši, po temeljitem preudarku, inita subductaque ratione Ci. s preudarkom, hoc quid intersit, certe habes subductum Ci. ep.; podobno: utilitatem non pecuniarii lucri aestimatione subducimus Ambr. ne preračuna(va)jmo po … —

II.

1. od spodaj kvišku (gor) potegniti (potegovati, potezati), (po)vleči, dvigniti (dvigati, dvigovati), vzdigniti (vzdigovati), povzdigniti (povzdigovati): coctam (sc. cenam) sursum subducemus corbulis Pl., eam (sc. cataractam) … funibus subducunt in tantum altitudinis, ut … L., remos subducere O., inguen ad obscenum subductis (sc. tunicis; naspr. tunicae demissae) H., subducere aulaeum Ap., supercilia Varr. ap. Non., Sen. ph., subducto voltu Pr., s. frontem Tert. v gube nabrati (nabirati), (na)grbančiti, (z)grbančiti, (na)gubančiti, (z)gubančiti.

2. occ. kot navt. t.t.
a) (jadra) sne(ma)ti, zvi(ja)ti, pobrati (pobirati): carbasa O.; pren.: vela celeriter subducere Auct. b. Alx.
b) (ladje z morja na breg, na suho) (z)vleči (vlačiti), potegniti (potegovati, potezati): Pl., Min. idr., classis subducta ad Gytheum Ci., ab classe, quae Corcyrae subducta erat L., longas naves … in aridum subduxerat C., commodissimum esse statuit omnes naves subduci C., subductis navibus Tarracone L., subducite naves! V., sicco subductae litore puppes V.

Opomba: Sinkop. pf. subduxti (= subduxisti): Ter.; sinkop. inf. pf. subduxe: Varr.

sum² [sʌm] prehodni glagol
sešte(va)ti
figurativno na kratko razložiti, povzeti, rezimirati
neprehodni glagol
računati; znesti

sumar sešteti, sumirati; povzeti; znašati

la cuenta suma 20 pesetas račun znaša 20 peset
sumarse a pridružiti se (komu)

sumírati sùmīrām (lat. summare) sumirati, seštevati, sešteti

summieren seštevati, sešteti; (zusammenfassen) strniti, sumirati; figurativ sich summieren kopičiti se

tot² [tɔt]

1. samostalnik
pogovorno (skupna) vsota, seštevek; seštevanje; stolpec številk za seštevanje

2. pogovorno prehodni glagol (večinoma tot up)
sešteti, zbrati

neprehodni glagol to tot up (to 100 dinars) skupno znašati, znesti (100 dinarjev)

total [tóutl]

1. pridevnik (totally prislov)
cel, celoten, skupen, ves, popoln, totalen; absoluten

total abstinence popolna abstinenca
the total amount skupni znesek
total eclipse astronomija popoln mrk
total failure popoln neuspeh
sum total skupna vsota (znesek)
total sum suma, seštevek
total war totalna vojna

2. samostalnik
celota; skupna vsota, suma

3. prehodni glagol
sešteti, sumirati, najti skupno vsoto ali znesek; (skupaj) znesti
neprehodni glagol
znašati, znesti, veljati, doseči

total(l)ing 20 dollars v skupnem znesku 20 dolarjev

totaliser [-ze] verbe transitif sešteti; skupaj zbrati

cette équipe a totalisé le plus grand nombre de points to moštvo je zbralo, doseglo največje število tcčk

totalizar [z/c] sešteti; povzeti

totalize [tóutəlaiz] prehodni glagol
sešteti, sumirati; zaokrožiti na celoto; izpopolniti, dopolniti
neprehodni glagol
uporabljati totalizator; staviti na totalizatorju

totalizzare v. tr. (pres. totalizzo) sešteti, seštevati; našteti, naštevati

zbròjati -īm, zbròjiti zbrȍjīm sešteti: prvo zbroj to, pa čemo onda nastaviti

zusammenzählen sešteti, seštevati

zusammenziehen^* potegniti skupaj; zategniti; skrčiti, krčiti (sich se); Beträge: sešteti; in eine Wohnung: iti stanovat skupaj; sich zusammenziehen Gewitter: pripravljati se

злічи́ти злічу́ док., seštéti -štêjem dov.

подытоживать, подытожить sešte(va)ti, strnjevati, strniti; povze(ma)ti

порахува́ти -ху́ю док., poračúnati -am dov., preštéti -štêjem dov., seštéti -štêjem dov.

сосчитать sešteti, zračunati