Franja

derviški pridevnik
(o muslimanskem menihu) ▸ dervis-, dervisiArhitekturno je stavba izraz duhovnih in telesnih potreb pripadnikov derviškega reda. ▸ Építészetileg az épület a dervisrend tagjainak lelki és fizikai szükségleteit tükrözi.

dominikanski pridevnik
1. (o Dominikanski republiki in Dominikancih) ▸ dominikaiPovezane iztočnice: Dominikanska republika, dominikanski peso

2. (o katoliškem redu) ▸ dominikánus, domonkos

frančiškansk|i (-a, -o) Franziskaner- (brat der Franziskanerbruder, pater der Franziskanerpater, red der Franziskanerorden, samostan das Franziskanerkloster)
frančiškanski tretji red der Tertiarorden

frančiškánski Franciscan

frančiškánski red the Franciscan order
frančiškánski samostan Franciscan monastery

kapucínski

kapucínski samostan Capuchin convent
kapucínski red Capuchin order

karmeličánski

karmeličanski samostan couvent moški spol des carmes, carmel moški spol

kartuzijan samostalnik
(menih) ▸ karthauzi, karthauzi szerzetes

meníški monkish, monk's; monastic; friar's

meníška celica friar's cell
meníška kuta monk's frock
meníški red religious order
meníško življenje monastic life
meníški samostan monastery, friary
meníški red monastic order

noviciat samostalnik
religija (redovniško pripravništvo) ▸ noviciátusSamostan naj bi postal noviciat, zato so potrebovali nove prostore. ▸ A kolostorból noviciátust terveztek kialakítani, ezért új helyiségekre volt szükségük.

nunsk|i (-a, -o) Nonnen- (kor der Nonnernchor, red der Nonnenorden, samostan das Nonnenkloster)
nunska empora gradbeništvo, arhitektura die Prieche

núnski nunlike

núnski samostan nunnery; convent

opatija samostalnik
(večji samostan) ▸ apátság

opatinja samostalnik
(ženska, ki vodi samostan) ▸ apátnő, fejedelemasszony, elöljáró

sekularizírati séculariser, laîciser

sekularizirati samostan séculariser un monastère
imetje duhovščine je bilo sekularizirano l. 1789 les biens du clergé ont été sécularisés en 1789

sestra samostalnik
1. (sorodnica) ▸ testvér, nővér [starejša] ▸ húg [mlajša]Ima sestro dvojčico, Majo, s katero pa sta si značajsko zelo različni. ▸ Van egy ikertestvére, Maja, de nagyon különböző karakterűek.Dekleta so bila kot sestre in delila so si tako uspehe kot tudi delo. ▸ A lányok olyanok voltak, mint két testvér, megosztoztak a munkán és a sikereken is.

2. (poklic) ▸ nővér, ápolónő Sestre na porodnem oddelku vam bodo pomagale pri začetnih težavah z nego dojenčka. ▸ A szülészeti osztályon a nővérek segítenek önnek, hogy sikerüljön leküzdeni a csecsemőgondozás kezdeti nehézségeit.
3. ponavadi v množini (redovnica) ▸ nővér, apácaPosebnost reda sester klaris je privilegij izjemnega uboštva. ▸ A klarissza nővérek rendjének különlegessége a kivételes szegénység privilégiuma.
4. (sorodna stvar) ▸ nővér, testvérO violini kroži veliko šal, še več pa se jih drži njene večje sestre, viole. ▸ Sok vicc szól a hegedűről, de még több nagyobb testvéréről, a brácsáról.
Mazda2 gre po oblikovnih sledeh svoje večje sestre mazde6, toda oblikovalci zaradi sorodstvenih vezi s Fordom niso mogli uresničiti vseh zamisli. ▸ A Mazda2 a nagyobbik testvére, a Mazda6 formatervezési nyomdokain halad, de a tervezőknek a Forddal való családi kapcsolat miatt nem sikerült minden ötletet megvalósítaniuk.
5. (o povezanosti ali skupni izkušnji) ▸ testvérSo naši državljani, naši bratje in sestre. ▸ A honfitársaink, a testvéreink.
V skupnosti se vsakdo, ki pride, enakopravno in enakovredno vključi, ne glede na to, ali je odvisnik ali ne. Živimo kot bratje in sestre. ▸ Mindenki, aki ideérkezik, egyenjogúan és egyenértékűen kapcsolódik be a közösségbe, tekintet nélkül arra, hogy függő vagy sem. Testvérekként élünk.
Ženske, ki so bile posiljene, so naše sestre. ▸ A megerőszakolt nők a testvéreink.

stópati¹ (-am) | stópiti (-im) imperf., perf.

1. camminare; muovere i piedi; ekst. calpestare:
ne stopajte po gredicah non calpestare le aiole

2. andare, camminare, procedere, marciare:
stopati s hitrimi koraki camminare a passi rapidi
pren. stopati po poti napredka procedere, marciare sulla via del progresso

3. mostrarsi, comparire; bagnare:
pot mu je stopal na čelo il sudore gli bagnava la fronte

4. mostrarsi; (za izražanje začetka stanja) andare:
stopati v pokoj andare in pensione
stopati v zakon sposarsi

5. entrare, andare; aderire (a):
stopiti v vojaško službo entrare nell'esercito
stopati v partizane, k partizanom andare partigiano

6. pren. esordire, entrare:
s tem romanom pisatelj stopa v slovensko književnost con questo romanzo lo scrittore entra nella letteratura slovena
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. stopati na plan affermarsi
pren. stopati komu na pot ostacolare qcn., mettere i bastoni fra le ruote a qcn.
kri mu je stopila v glavo arrossì
vino mu je stopalo v glavo il vino gli stava andando, gli dava alla testa
stopati v korak andare a passo d'uomo
pren. stopati v ospredje, v ozadje acquistare, perdere di importanza
pren. utrujenost mu je stopila v noge aveva i piedi di piombo (dalla fatica)
pren. stopiti z oblakov tornare con i piedi a terra
pren. stopiti komu na jezik chiudere il becco a qcn.
stopiti na mesto nekoga sostituire qcn.
pren. stopiti na Parnas salire sul Parnaso
pren. stopiti komu na prste sventare le macchinazioni di qcn.
pren. stopiti pred sodnika presentarsi in tribunale
stopiti pokonci (lasje) rizzarsi
stopati dol, gor discendere, smontare da; salire sopra, montare su
stopati naglo pren. pedalare
pren. stopiti na prestol salire al trono
stopiti čez bregove debordare, straripare
rel. stopiti iz reda sfratarsi, smonacarsi (monaci); deporre, lasciare il velo (suore)
stopiti v samostan prendere il velo, monacarsi
stopiti na stran nekoga schierarsi dalla parte di qcn.
nenadoma stopiti pred koga pararsi innanzi a qcn.
stopiti v sorodstveno zvezo imparentarsi
stopiti vstran tirarsi indietro, da parte

trapístovski de la Trappe

samostan trapistovskega reda couvent moški spol de l'ordre de la Trappe
trapistovski red (ordre moški spol de) la Trappe

trapístovski (-a -o) adj. rel. dei trappisti:
trapistovski samostan trappa

žensk|i [é] (-a, -o) weiblich; (feminin) fraulich; Frauen- (samostan das Frauenkloster, svet die Frauenwelt, zbor der Frauenchor, bolezen die Frauenkrankheit, kaznilnica das Frauengefängnis, organizacija der Frauenverband, revija die Frauenzeitschrift, volilna pravica das Frauenstimmrecht, mleko die Frauenmilch, delo die Frauenarbeit, gibanje die Frauenbewegung, vprašanje die Frauenfrage, združenje der Frauenverband); Damen- (krojač der Damenschneider, obisk der Damenbesuch, oblačila die Damenbekleidung, družba die Damengesellschaft, konfekcija die Damenkonfektion, vrsta šport die Damenmannschaft, kolo das Damenfahrrad, stranišče die Damentoilette)

žénski female; woman's, women's; feminine; womanly, womanish

žénsko društvo women's club (ali association), VB Women's Institute
žénska kaprica feminine caprice
žénsko ročno delo needlework
žénski samostan convent, nunnery
žénski spol female sex, gentle sex, gramatika feminine gender
žénska vlada (figurativno) women's rule, gynarchy, (arhaično) regiment of women, (humoristično) petticoat government
žénska zvijača woman's trick
žénska narava feminine nature