Franja

distesa f

1. prostranost, širina, širjava:
la distesa del mare prostranost morja
una vasta distesa di campi prostrana površina polj

2. vrsta, niz; kup:
una distesa di biancheria messa ad asciugare kup perila, ki se suši

3.
a distesa nepretrgoma:
cantare a distesa peti na ves glas
sonare a distesa vkup zvoniti

mānālis¹ -e (mānāre) tekoč, vodonosen, dež(ev)jenosen: fons Fest., manalem fontem dici pro eo, quod aqua ex eo semper manet P. F., manalem vocabant lapidem etiam petram quandam, quae erat extra portam Capenam iuxta aedem Martis, quam cum propter nimiam siccitatem in urbem protraherent, insequebatur pluvia statim P. F., manalis lapis, qui tunc movetur, cum pluviae exoptantur Non. (v avgurskem jeziku) kamen, ki je priklical dež, če so ga ob suši premaknili z mesta; subst. mānāle -is, n polivalnik, zalivalka: Non.

nūdipedālia -ium, n (nūdipēs)

1. nudipedálije = „bosopetálije“, praznik bosopetcev, verski obhod, ki so ga prirejali ob veliki suši, da bi izprosili dež; verniki so na tem obhodu hodili bosi: cum stupet caelum et aret annus, nudipedalia denuntiantur, magistratus purpuras ponunt, fasces retro avertunt, precem indigitant, hostiam instaurant Tert.

2. bosopetenje, hoja z bosimi nogami: nudipedalia exercere Hier.

odpor|en [ó] (-na, -no) widerstandsfähig; (trden, odporen proti obrabi) strapazierfähig; (obstojen) beständig; medicina widerstandsfähig, proti: gefeit (gegen) (tudi figurativno); -fest, -beständig, -sicher (za mraz winterfest, proti ognju feuerfest, obrabno verschleißfest, na pline gasfest, na radiranje radierfest, proti alkalijam alkalibeständig, alkalifest, proti bakterijam bakterienbeständig, proti drsenju rutschsicher, rutschfest, proti iztrgovanju rupffest, proti kislinam säurefest, säurebeständig, proti koroziji korrosionsfest, korrosionsbeständig, proti krizi krisenfest, krisensicher, proti lomu bruchfest, proti maščobam fettbeständig, proti moljem mottenecht, mottenfest, proti ognju feuersicher, feuerfest, proti olju ölfest, proti plesni schimmelfest, proti rji rostbeständig, proti staranju alterungsbeständig, proti suši dürreresistent, proti svetlobi lichtecht, proti tresljajem rüttelfest, erschütterungsfest, proti udarcem stoßfest, proti visoki temperaturi hochtemperaturfest, proti vlagi feuchtigkeitsbeständig, proti vremenskim vplivom wetterbeständig, wetterfest, proti zmrzali winterhart, tlačno druckfest, toplotno wärmebeständig, udarno schlagfest, v vročini warmfest)
biti odporen proti (einer Sache) widerstehen, resistieren, resistent sein, beständig sein

odpornost [ó] ženski spol (-i …) die Widerstandskraft (tudi medicina), die Widerstandsfähigkeit; medicina die Feiung; rastlinstvo, botanika die Resistenz; (vzdržljivost) die Strapazierfähigkeit; der -widerstand, die -festigkeit, die -beständigkeit, die -resistenz, (proti obrabi Verschleißfestigkeit, proti utrgu Reißwiderstand, proti drgnjenju Abriebfestigkeit, proti kislinam Säurebeständigkeit, proti koroziji Korrosionsfestigkeit, Korrosionsbeständigkeit, proti mrazu Frostresistenz, proti obrabi Abnutzfestigkeit, proti ognju Feuerwiderstand, Feuersicherheit, proti oksidaciji Oxidationsbeständigkeit, proti suši Trockenresistenz, proti vročini Hitzeresistenz, v vročini Warmfestigkeit, prebojna Durchschlagfestigkeit, prepogibna Falzfestigkeit, tlačna Druckfestigkeit, toplotna Wärmebeständigkeit, Hitzebeständigkeit, udarna Schlagfestigkeit, zatržna Einreißfestigkeit)

pēnsilis -e (pēnsus: pendēre)

1. viseč, obešen: lychnuchi Plin., uva H. obešen (da se suši in ohrani), posušen, reste se facere pensilem Pl. obesiti se; z namigom na obešanje: pro uva passa pensilis Pl., libertas pensilis Plin. svoboda obesiti se; subst. pēnsilia -ium, n (sc. poma) čez zimo obešeno sadje (da se posuši in ohrani): Varr.

2. kot arhit. t.t. viseč = na obokih (svodih) sloneč (ležeč, stoječ, zgrajen), na oboke postavljen: horreum, fabrica Col., urbs Plin., horti Cu., Lact. (o Semiramidinih vrtovih), agros et maria et urbes … pensiles facere Lact. na oblakih narediti (utemeljiti); poseb. balineae (balneae, balnea) „kapljavice“ = pršne kopeli, prhe, tuši, po drugih kopalnice z visokim, od spodaj ogrevanim podom, nekakšne parne kopeli: Val. Max., Macr.; metaf. viseč: tribus Plin. na premičnih sedežih (v gledališču).

rider [ride] verbe transitif (na)gubati, (na)grbančiti; kodrati (vodno pavršino); marine napeti

se rider (na)gubati se
les années lui ont ridé le visage leta so mu zgubala obraz
le vent ride le lac veter kodra jezersko površino
ce fruit se dessèche et se ride ta sadež se suši in grbanči

sécher [seše] verbe transitif o-, po-sušiti; populaire pustiti ležati; ne iti (quelque chose k čemu), »špricati« (šolo), ne obiskovati, zamuditi; populaire izpiti

verbe intransitif, se sécher po-, o-sušiti se, postati suh; oveneti, posušiti se (rastlina); figuré (= sécher sur le fil) zaman čakati; ne vedeti odgovora (v šoli)
sécher un godet (familier) izprazniti ga kozarček
sécher sur ses livres vedno pri knjigah sedeti
sécher des figues posušiti smokve
sécher un verre d'un trait v dušku izprazniti kozarec
sécher la classe, les cours špricati pouk, predavanja
il a séché en histoire slabo je odgovarjal v zgodovini (v šoli)
sécher d'envie, d'impatience skoprneti od zavisti, od nestrpnosti
sécher sur pied dolgočasiti se (pri čakanju), skoprneti (od nestrpnosti)
la chaleur a séché les ruisseaux suša je osušila potoke
le froid sèche la peau mraz suši kožo
des linges sèchent aux fenêtres perilo se suši na oknih
faire, mettre sécher du linge obesiti, razprostreti perilo za sušenje

solidifier [-fje] verbe transitif strditi, spremeniti v trdno stanje

se solidifier strditi se, postati trden
laves féminin pluriel solidifiées strjene gmote lave
le ciment se solidifie en séchant ko se suši, se cement strjuje

sūdus 3 (iz *sus(o)-dos, morda *suzdos, indoev. kor. *sau̯s- sušiti [se]; prim. skr. śúṣyati suši se, sahne, çuškas suh, gr. αὐος [iz *σαῦσος] suh, αὔω sušim, αὐστηρός trpek, strog, sl. suh, lit. saũsas suh, let. sust (po)sušiti se, stvnem. sōrēn (po)sušiti se) brezoblačen, veder, jasen, od tod brez vlage, suh (o vetru in vremenu): Fest., P. F. idr., ver V., nubes Sen. ph., splendor, tempestas Ap., nec ventorum flamina flando suda secundent Luc. ap. Non., flamen venti Varr. ap. Non.; adv. sūdum: sudum polito praenitens purgamine Prud. Od tod subst. sūdum -ī, n
a) brezoblačno (vedro, jasno) nebo (obnebje): Val. Fl. idr., arma … per sūdum rutilare vident V.
b) vedrina, jasnina, vedro (jasno) vreme: dum sudumst Pl., splendor … clarior, quam solis radii esse olim, quom sudumst, solent Pl., mittam, si erit sudum Ci. ep.

suš|a ženski spol (-e …) die Dürre, die Trockenheit; obdobje: die Trockenzeit
škoda zaradi suše der Dürreschaden
odporen proti suši dürreresistent, trockenresistent
odpornost proti suši die Dürreresistenz, Trockenresistenz
neobčutljiv za sušo dürrefest
občutljiv za sušo dürreempfindlich

zadivjáti (-ám) perf.

1. scoppiare:
po dolgi suši je zadivjala strašna nevihta dopo una lunga siccità scoppiò un temporale da finimondo

2. andare su tutte le furie:
ko mu je sin priznal, da je denar zafural, je zadivjal quando il figlio confessò di aver sperperato i soldo montò su tutte le furie

3. lussureggiare (di pianta)