Franja

dòsezati -ežēm, dosézati dòsēžēm dosegati, segati: rukom dosezati grane; noge mu nisu dosezale do poda; koliko um ljudski doseže, može se reći

extend [iksténd]

1. prehodni glagol
razširiti, raztegniti, razprostreti, podaljšati, nadaljevati, povečati
vojska v vrste postaviti; nuditi, podeliti, nakloniti; prepisati stenogram z navadno pisavo; polastiti se; (pred zaplembo) oceniti; napeti, napenjati

2. neprehodni glagol
segati, razprostirati, širiti se; trajati
figurativno izkazati

trgovina to extend an invoice izpisati račun, specificirati
to extend one's hand to (help) s.o. ponuditi komu roko (pomoč)
extended table raztezna miza

grasp¹ [gra:sp]

1. prehodni glagol (at)
prijeti, pograbiti
figurativno razumeti, doumeti

2. neprehodni glagol
segati
figurativno prizadevati si za kaj

to grasp the nettle ugrizniti v kislo jabolko, pogumno se lotiti
to grasp at a straw prijeti se vsake bilke
to grasp the shadow and let go the substance loviti senco in ne videti dejanskega stanja
grasp all, lose all kdor hoče dobiti vse, zgubi vse

herauslangen segati (bis do)

hinausreichen podati ven; segati (do); hinausreichen über iti preko

hinübergreifen^* seči; figurativ segati (na drugo področje); Sport seči (z roko) čez mrežo

hinüberlangen poseči; doseči; segati (čez/preko)

hinüberreichen seči, segati; (geben) podati (preko/čez)

hinüberziehen^* potegniti (tja); (wegziehen) odseliti se; figurativ raztezati za, segati

hvȁtati -ām
I.
1. loviti: hvatati ribu; mačka hvata miševe
2. prijemati: ova testera ne hvata dobro; hvata me groznica, jeza, strah
3. dajati besedo: hvatati vjeru
4. dosegati: oni prodaju sami i hvataju bolju cijenu
5. prestrezati: izlazi svako jutro na železnicu da hvata seljake iz svoga kraja i dovodi na advokatsku klanicu; hvatati tuđa pisma prestrezati tuja pisma
6. poslušati, sprejemati s sluhom: hvatam istančanim sluhom tihe, mačje korake
7. sprejemati: Vuk nije samo onako nasumce hvatao riječi narodne
8. zajemati: hvatati vodu iz bunara, iz reke
9. oprijemati se česa: hvatati novi posao
10. zavzemati, zavzeti: svaki posjetilac hvata svoje mjesto
11. iti v glavo: vino već hvata
12. vpregati: hvatati konje u kola
13. držati: bure hvata sto litara
14. dojemati: ja ne hvatam što mi govoriš
15. segati: odijelo hvata do članaka
16. hvatati korijena, korena pognati korenine
17. hvatati trag prihajati na sled, slediti
18. noć hvata mrači se
19. držati se: za stanicu da hvatam desno?
II. hvatati se
1. loviti se: davljenik se i za slamku hvata
2. dogajati se: to mi se često hvata
3. lotevati se: hvatati se posla
4. hvatati se s kim u koštac spoprijemati se s kom
5. segati: hvatati se rukom u njedarca
6. bjegunci se hvataju crnogorskih brda begunci so dosegli črnogorsko hribovje
7. na prozorima se hvataju grane na oknih se delajo ledene rože; na hljebu se hvata plijesan; noć se hvata mrači se; sunce se hvata nastopa sončni mrk

langen zadoščati, biti dovolj; an, bis zu usw.: segati (do); (greifen) seči, segati (nach po), (holen) vzeti, langen aus potegniti iz; eine langen primazati jo/klofuto; sich jemanden langen lotiti se koga; das langt vorne und hinten nicht to nikakor ne zadošča; jetzt langt es mir! sedaj imam pa dovolj!

llegar [g/gu] približati, zvezati (a z); podati; doseči, dohajati; dospeti, prispeti, priti, bližati se; segati; zadostovati; znašati

llegar tarde zakasniti se
llegar a tiempo pravočasno dospeti
el tren llega con retraso vlak ima zamudo
si alcanza no llega komaj zadostuje
ir a llegar por iti po (koga)
llegar hasta segati do, trajati do
llegar al alma do srca iti (segati)
llegar al fin iti h koncu
llegar a la cumbre vrh doseči
llegar a los postres (fig) prepozno priti
no llegar a su rival ne dosegati svojega tekmeca
no llega a los 5 años ni še 5 let star
no ha llegado a viejo ni dosegel starosti, umrl je mlad
el gasto llega a 100 pesetas škoda znaša 100 peset
llegar a entender končno razumeti
llegar a saber zvedeti
llegar a realizar (končno) uresničiti
por fin llegó a terminarlo končno se mu je posrečilo to končati
si yo llegara a ver esos tiempos če bi (jaz) doživel te čase
llegó a matar 10 liebres pobil je nič manj kot 10 zajcev
llegó a decírselo cara a cara povedal mu je to celo v obraz
llegar a ser barato poceniti se, cenejši postati
llegarse a (pri)bližati se, dospeti (do)
llegarse a las manos spopasti se
los géneros llegados dospelo blago
llegar a ser postati
llegar a ser rico obogateti

nītor¹, nītī, nīsus (starejše nīxus) sum (nītor iz *ni(g)u̯itor, indoev. kor. *kneigu̯h nagniti (nagibati) se; prim. gr. γνύξ z upognjenimi koleni, lat. cōnīvēre, got. kneiwan = stvnem. knīgan = nem. sich neigen; gnitus et gnixus a genibus prisci dixerunt P. F.)

I.

1. opreti (opirati) se, upreti (upirati) se, nasloniti (naslanjati) se na kaj, ob kaj; z abl. ali z in z acc. ali abl.: genibus Pl., L. klečati, laevo in femine Pl., stetit soleatus praetor populi Romani … mulierculā nixus Ci., ut stirpibus suis niteretur Ci., nixa fibris stirpium Ci., niti hastili Ci ali hasta V. podpreti (podpirati) se s kopjem, n. in hastam V. opreti (opirati) se na sulico, baculo nixus O., axis nitens sub pondere V., Nīxus genu Ci. (Arat.) ali in genibus Vitr. (ozvezdje) Niks, Klečeči (gl. Engonasi(n)); abs.: sudans nitendo Poeta ap. Ci., partes aequaliter nituntur Ci.; occ.
a) vzravna(va)ti se, dvigniti (dvigati) se, vzpe(nja)ti se: niti modo et statim concĭdere S., dum consurgit ac nititur, inter manus sublevantium exstinctus est Suet.
b) ustaliti (ustaljevati) se, utrditi (utrjevati) se, držati se, ne umakniti (ne umikati) se: tamen virtute et patientiā nitebantur atque omnia vulnera sustinebant C.
c) stopiti (stopati) (na noge, na kaj): anguem pressit humi nitens V.; podobno: serpens … simul ac primum niti possunt, aquam persequuntur Ci. brž ko začnejo lesti.
d) o napornem telesnem gibanju α) nape(nja)ti se (npr. pri telesnem iztrebljanju): Suet. (Vespasian. 20). β) utruditi (utrujati) se: niti corporibus et ea huc illuc quasi vitabundi aut iacientes agitare S. γ) „truditi se“ = biti v porodnih bolečinah, rojevati, porajati: inceptos tenuerunt carmina partūs: nitor O., de qua pariens arbore nixa dea est O. (prim. Nīxī)
e) (po zraku) zibati se, plavati, viseti, lebdeti: paribus nitens Cyllenius alis constitit V.

2. metaf.
a) opreti (opirati) se, osloniti (oslanjati) se, nasloniti (naslanjati) se na kaj, stati na čem: cuius in vita nitebatur salus civitatis Ci., si quis autem hoc uno nititur, quod sit ignobilis Ci., quod Darii regno ipsorum niteretur dominatio N., nixus in hoc uno novitatis nomine inani Lucr., nitatur quibus fundamentis summa salutis Lucr.
b) zanesti (zanašati) se na koga ali kaj, zaupati komu ali čemu: Carthago nixa duabus Hispaniis Ci., est igitur adulescentis maiores natu vereri exque iis deligere optimos et probatissimos, quorum consilio atque auctoritate nitatur Ci., Galli insidiis non nituntur C., n. animo C., spe Cat. —

II.

1. (upirajoč se) kam (poseb. naprej) siliti, riniti, tiščati: nitere porro H. rini se (naprej), nitor in adversum O. upiram se proti, aquae in interiora nituntur Plin., corporibus et umbonibus niti T.; occ. kam skušati dospeti, vzpeti (vzpenjati) se, popeti (popenjati) se (kvišku), dvigniti (dvigovati) se, vzdigniti (vzdigovati) se, (z)lesti, vzleteti (vzletati), vzplavati: ardua per loca Pac. fr. ali samo per ardua Cu., fuge credere … in medium summae quod dicunt omnia niti Lucr., quod in medium sint omnia nixa Lucr., sursum nitier (= niti) Lucr., sub ipsos postes nituntur gradibus V., poma ad sidera nituntur V., quot aves motis nitantur in aëra (po nekaterih izdajah in aëre) pennis O., miles rupes oneratus in altas nititur Lucan., quā septimani dum nituntur T.

2. metaf.
a) truditi se, prizadevati si za kaj, skušati doseči, hlepeti, stremeti po čem, gnati se, poganjati se za čim, (po)segati po čem, težiti za čim: quod quidem ni ita se haberet … haud optimi cuiusque animus maxime ad immortalitatem et gloriam niteretur Ci., n. ad sollicitanda civitates C., ad summa Q., ad maiora T., nitimur in vestitum semper cupimusque negata O.; s samim acc.: ut tantam urbem … niti deberet Iul. Val. začeti graditi.
b) prizadevati se (prizadevati si), truditi se, vse moči (vse žile) nape(nja)ti, potezati se, potegovati se, poganjati se za koga, za kaj, za čim, delati pri čem: tantum quiaque nitamur, quantum potest Ci., magnā vi uterque nitebatur C., idem in nitendo, cum semel annuisset, tantā erat curā, ut … N., n. de causa regia Ci., pro libertate nonne summa ope nitemini? S. ali se ne boste … bojevali?, cum pro Laelio niteretur L. ko se je zavzemal za Lelija, niti adversus foedera naturae Lucr. ali contra verum S. ali samo contra niti T. upirati se komu ali čemu, nasproti delati, nasprotovati, nihil contra aliquem n. S. ničesar ne storiti (ukreniti) zoper koga, nihil contra se regem nisurum (po drugih ausurum) existimabat C.; z inf.: gradum proferre pedum Enn. fr., armis de vita certatim dimicare Sis. fr., ut … patriam recuperare niterentur N., prorumpere n. C., qui nitebantur perrumpere impetum fluminis L., summā vi Cirtam inrumpere nititur S., ingenio nitor non periisse meo O., sacra Samothracum visere nitentem obvii aquilonis depulere T.; s finalnim stavkom: unus Miltiadi maxime nitebatur, ut primo quoque tempore castra fierent N., alii praemio inducti singulos ex senatu ambiundo nitebantur, ne gravius in eum consulteretur S., nitenti, ut sensus suos penitus abderet T.; z ACI = poskusiti (poskušati) dokazati: nitamur igitur nihil posse percipi Ci.

Opomba: Imp. act. nītitō: Ci. fr.

pateō -ēre -uī (prim. gr. πετάννυμι, πατάνη skleda (iz *πετάνα, od tod lat. patina))

1. odprt biti (naspr. clausum, obseratum esse): Pl., T., Plin. iun. idr., patent fores Ter., O., portae, valvae Ci., patentes ianuae, portae L., nares semper patent Ci., patebant plagae L. rane so zevale, ne fugae quidem patebat locus L., portus patet praedonibus Ci., cuncta maria terraeque patebant S.; pren.: patet isti ianua leto V.; occ. razprostirati se, raztezati se, (daleč) segati: Iust., Plin., Eutr. idr., patet pelagus V., Tuscorum opes late … patuere L., fines Helvetiorum … in longitudinem milia passuum CCXXXX, in latitudinem CLXXX patebant C., huius Hercyniae silvae, quae supra demonstrata est, latitudo novem dierum iter expedito patet C.; metaf.: late patere daleč segati, daleč (zelo) razširjen biti, širom(a) se razpasti, vsevprek se širiti (razširjati), imeti velik (širok) obseg, imeti široko veljavo, imeti široko (širno) področje (torišče): ista ars late patet et ad multos pertinet Ci., latius patuit sceleris contagio Ci., hoc praeceptum patet latius Ci., in quo vitio latissime patet avaritia Ci.

2. odprt biti = dostopen, pristopen, dosegljiv, prehoden biti: semitae patuerunt C., e fossā in cubiculum patet iter L., aditus patuit Ci., patet via nuntiis Ci., quibus curia patet Ci., virginitas mea patet Phoebo O.

3. metaf.
a) na voljo (na razpolago) biti komu, svoboden (prost) biti za koga: nihil obsessis praeter deditionem patebat Cu. obleganci niso imeli na voljo ničesar, razen predaje, honores patent alicui Ci., patuit quibusdam fuga L., patet aditus ad aliquem N., p. reditus in amicitiam C., omnibus haec ad visendum patebant cotidie Ci., omnibus … vestrum auxilium aequum est patere L.
b) izpostavljen biti: fortunae impetibus Cu., periculis, ictibus tuis Sen. ph., morbis Cels., patens vulneri equus V., p. in arma V.
c) (raz)viden, očiten, jasen, znan biti: Pl., S., H. idr., nomen in adversariis patet Ci. se najde, ecquidnam in tabulis patet lucelli expensum Cat., causae patuere O., fingi putatis, quae patent? Ci., nulla tum patebat, nulla erat cognita coniuratio Ci., vera patuit dea V. se je izkazala kot prava boginja, se je pokazala pravo boginjo, ut procedente libro patebit Q. kot bo razvidno v nadaljevanju knjige; impers. z ACI očitno biti, jasno biti: T., Plin. idr., cum pateat id aeternum esse Ci. — Od tod adj. pt. pr. patēns -entis, adv. patenter: Cass., Plin. Val., Front., komp. patentius: Ci.

1. odprt, prost, prehoden, dostopen: via patens, patentior L., campi S., Cu., vallis usque ad mare patens Cu., vallis patentior quam cetera L., loca patentia L., patentiora C., patentissima Suet., patens caelum Ci. golo (milo) nebo, čisto ozračje; subst.: perpatentia … vadebant L. vrzeli, ex patenti utrimque (iz širnega prostora, ki ga je zavzemalo ob obeh straneh) coactum in angustias mare L.

2. daleč se razprostirajoč, širen, širok: pelagus V., Aegaeum H., dolium quam patentissimi oris Col.

3. metaf.
a) svoboden, nemoten, neoviran: pinguis amor nimiumque patens in taedia nobis vertitur et, stomacho dulcis ut esca, nocet O.
b) odprt čemu, za kaj = dostopen čemu: domus patens atque adeo exposita cupiditati et voluptatibus (naspr. domus clausa pudori et sanctimoniae) Ci.
c) očiten, jasen: causa O.

per-tineō -ēre -uī (per in tenēre)

1. segati, raztezati se; držati, voditi do kam, do česa: S. fr., Auct. b. Alx., Belgae pertinent ad inferiorem partem fluminis C., venae in omnis partes corporis pertinentes Ci., ex oppido pons pertinet ad Helvetios C.; metaf. obsegati: Sen. ph., eadem bonitas pertinet ad multitudinem Ci., caritas patriae per omnes ordines pertinebat L.

2. metaf.
a) spadati k čemu, tikati se koga (česa), meriti na koga (kaj), zadevati koga (kaj): quae ad victum pertinebant N., quae ad proficiscendum pertinent C., res ad officium meum pertinet Ci., eodem pertinet, quod … Ci., pertinet ad rem Ci., L. (stvari) primerno je, prav je, zadeva stvar, haec lex ad ludos pertinet Ci., quod ad indutias pertineret C., ad aliquem suspicio maleficii pertinet Ci. sum leti na koga, regnum ad se pertinere Ci. je njegovo, expugnatae urbis praedam ad militem, deditae ad duces pertinere T. plen je last vojakov, plen pripada vojakom; z ACI: pertinet (sc. ad te) esse te talem Ci.
b) rabiti za kaj, služiti v (kot) kaj, biti v (za) kaj, namen imeti: H., T., Sen. ph. idr., quorsum haec oratio pertinet? Ci., quae ad effeminandos animos (ad luxuriam) pertinent C., consilia pertinent ad libertatem recuperandam Ci., summa illuc pertinet, ut sciatis Ci.; od tod ad rem non pertinet z inf.: si ad rem non pertinet planius ostendere Corn. nič ne kaže, nima nikakršnega pomena (smisla), ni primerno.
c) vplivati, pomemben (važen) biti, pomenljiv biti; z odvisnim vprašalnim stavkom: ad rem pertinere visum est L., vehementer pertinet ad bella administranda, quid hostes, quid socii existiment Ci., haud sane multum ad se pertinere, utrum … an L. da mu je precej vseeno. — Od tod adv. pt. pr. pertinenter spadajoč(e) k čemu, zadevajoč(e) kaj, spodobno: ad causam Tert.; komp. pertinentius; superl. pertinentissime: Tert.

per-trānseō -īre -īvī ali -iī (per in trānsīre)

I. intr.

1. iti skozi: cum viridis non pertransit aspectus Plin.; occ. mimo iti, preiti: Levita, cum esset secus locum et videret eum, pertransiit Vulg.

2. povsod okoli hoditi, obhoditi (obhajati): qui pertransiit benefaciendo et sanando omnes oppressos a diabolo Vulg.

3. raztezati se, segati: sors filiorum Iudae a vertice montis usque ad fontem aquae Vulg., in omnes homines mors pertransiit Vulg.

4. časovno preteči, miniti: cum pertransissent decem dies Vulg., donec pertranseat furor tuus Hier., donec pertranseat indignatio Hier. —

II. trans. prehoditi: Caucasum, Albanos, Scythas Hier., Macedoniam, fines Assyriorum, terram usque ad locum Sichem Vulg.

Opomba: Impf. pertransiebam: It.; fut. pertranseam: It., pertransiet: Vulg., It.

por-rigō² -ere -rēxī -rēctum (iz *por-regō, gl. por)

1. iztegniti (iztegati, iztegovati, iztezati), stegniti (stegovati): Cu., Sen. ph., Sil., Lact., membra Ci., crus L., bracchia caelo O., trans pondera dextram H. (gl. pondus), porrecto iugulo historias audit H., Tityon … per tota novem cui iugera corpus porrigitur V.; occ.
a) porrigere manum (= gr. χειροτονεῖν) Ci. stegniti pri glasovanju = vzdigniti roko v znamenje odobravanja ali pritrditve.
b) po tleh iztegniti (stegniti), (na tla) podreti: hostem L., porrexit in herbis O., si quis ad ingentem frumenti semper acervum porrectus vigilet H. ležeč; od tod porrectus = na mrtvaški oder položen = mrtev, umrl: senex Cat.
c) obrniti (obračati), med. ležati, raztezati (razprostirati) se, segati: scopulus frontem porrigit in aequor O., Rhodope porrecta sub axem V. proti severu, locumque delegit, cuius pars altera colles erant clementer adsurgentes … pars in planitiem porrigebatur T., cubiculum porrigitur in solem Plin. iun., retro porrecta vestigia (naspr. antispectantia) Gell. nazaj obrnjene noge.

2. raztegniti (raztezati, raztegovati), poseb. kot voj. t.t., med. raztezati se, razprostirati se, segati: aciem latius porrigere S., iubet aciem porrigi Auct. b. Afr., porrecto agmine T., donec agmen per saltus porrigeretur T., porrecta in dorso (sc. Albani montis) urbs L., locus non planis porrectus spatiis H., quem ad finem porrecta loca aperta pertinebant C.

3. da(ja)ti, poda(ja)ti, (s)prožiti ((s)prožati), izprožiti (izprožati), (po)nuditi: Pr., Amm., Ap., Auct. b. Afr., Hier., Lact., alicui dextram manum Ci., manūs O., Cu., pocula dextris V., oscula lymphis O., poljubiti (poljubljati); metaf. da(ja)ti, nakloniti (naklanjati): et mihi forsan, tibi quod negarit, porriget hora H., praesidium clientibus opemque amicis Ci. (za)ščititi, pomoči (pomagati); preg.: dextram alicui porrigere „podati komu roko“ v pomoč = dobrotljivo pomoči (pomagati) komu, podpreti (podpirati) koga: quem ad modum mihi advenienti tamquam totius Italiae atque ipsius patriae dextram porrexerint Brundisini Ci.; abs.: porrigentes et dantes Ci., nolle accipere ab ultro porrigentibus Lact.

4. metaf.
a) razširiti (razširjati), (po)več(ev)ati, (po)daljš(ev)ati: spem longius Lact., munificentiam latius Ap., fama porrecta Ap., vectigalia H., brumales porrigit horas (sc. sol) O.; se porrigere raztezati se, sezati: iam fortuna Romana porrigere se ad orientalia regna, non contenta Italiae terminis, coeperat Iust., quis se tua porrigat fortuna O., ad homines quoque nascendos vim numeri istius porrigi pertinereque ait Gell.
b) skrbeti do kdaj za bolnika: ut aliquis porrigatur in id tempus, quod curationi locum praestet Cels.
c) pot(ovanje) nadaljevati: iter dexterum porrigam Ap., iter retrorsum porrigens Ap.
č) kot gram. t.t. zlog (dolžino zloga) podaljš(ev)ati, zategniti (zatezati): syllabam O. (naspr. corripere). — Od tod adj. pt. pf. porrēctus 3

1. raztegnjen, razširjen, razprostrt, širen, širok, dolg: planities Amm., Cael. idr., loca C. širne planjave, planities Amm., porrectā longitudine Cels., porrectior acies T., porrectior Ilva (naspr. brevior Sardinia) Sen. ph. fr.; pren.: porrectior frons Pl. jasno, vedro čelo; subst. porrēctum -ī, n
a) razsežnost, dolgost, dolžina: Epiri, Achaiae, Atticae, Thessaliae in porrectum longitudo Plin.
b) ravna (prema) črta (linija): Vitr., in porrectum G. v ravni črti (liniji) (naspr. in anfractum); pl.: porrecta camporum Min. ravnine, ravnice, ravne poti (naspr. collium flexa).

2. metaf.
a) (časovno) podaljšan, dolg: mora O.
b) kot gram. t.t. podaljšan, zategnjen (naspr. correptus): litterae syllabaeve Q.

Opomba: Sinkop. obl.: porgite Pl., V., porgebat Sil., porxit Stat., porgam Fest., porge Aus., porgens Ci. (Arat.), Val. Fl., porgere Gell., porgi Stat. — Vulg. pf. porregit It.

porter² [pɔrte] verbe transitif nositi, nesti; prenašati; prinesti, prenesti; voditi; usmeriti (oči); obrniti (pozornost); nanašati se; zadati (udarec); staviti na; oceniti; zvišati (à na); povleči za seboj; glasiti se; vknjižiti, pisati v dobro; technique drgniti, treti; segreti (à do); verbe intransitif, architecture ležati na, počivati na, sedeti (sur na); (daleč) segati, raztezati se; delovati, imeti učinek, napraviti vtis (sur na); nositi, biti noseča; (žival) biti breja; dotakniti se, zadeti (sur ob, na); razprostirati se; znašati, znesti; voditi (à do, k)

se porter počutiti se; kreniti, iti (vers k, v); obrniti se (sur quelqu'un h komu, na koga); predati se (à, vers quelque chose čemu); strujiti, dreti (à k); figuré dati se zavesti, zapeljati (à k); nastopiti, izda(ja)ti se (quelque chose kot kaj)
l'un portant l'autre, le fort portant le faible z medsebojno pomočjo
se faire porter malade javiti se bolnega
pouvolr porter haut la tête (figuré) imeti čisto vest
l'accent porte sur la dernière syllabe naglas je na zadnjem zlogu
porter à l'actif (commerce) pisati v dobro, figuré ne vzeti za zlo, spregledati
il porte bien son âge ne kaže svojih let, je še svež za svoja leta
porter amitié à quelqu'un čutiti, gojiti prijateljstvo do koga
porter l'appel devant (juridique) vložiti priziv pri
porter les armes biti pod orožjem, pri vojakih, v vojni
porter atteinte à quelque chose škodovati čemu
porter son attention sur une question posvetiti svojo pozornost čemu
porter à l'avoir, au crédit de quelqu'un (commerce) vpisati, beležiti komu v dobro
porter bateau biti ploven
porter à blanc razžariti (železo ipd.) do belega
porter bonheur, malheur prinašati srečo, nesrečo
porter un candidat (politique) glasovati za, voliti kandidata
se porter candidat kandidirati
porter les chausses, le grimpant (figuré) nositi hlače (o ženski)
porter quelqu'un dans son cœur zelo rad koga imeti
cela porte au cœur človeku postane slabo ob tem
porter en compte vračunati, dati v račun
porter condamnation izreči obsodbo
porter à la connaissance de quelqu'un obvestiti koga, dati komu na znanje
porter coup napraviti vtis; imeti uspeh
porter un coup à quelqu'un zadati komu udarec
porter sa croix nositi svoje breme, svoj križ
porter le deuil nositi črno, žalno obleko; žalovati za kom
porter disparu javiti kot pogrešanega
porter à domicile dobaviti na dom
porter à l'écran prirediti za film, filmati
se porter à une élection kandidirati na volitvah
porter à faux ne počivati na trdnih temeljih
porter envie à quelqu'un zavidati, biti nevoščljiv komu
je le porte sur les épaules on mi je v breme, v nadlego
se porter fort, garant pour quelqu'un, de quelque chose jamčiti za koga, za kaj
cela porte son excuse avec soi to ne potrebuje nobenega opravičila
le porter haut imeti visoke, velike zahteve
porter des fruits prinašati, obroditi sadove
intérêt donašati obresti
porter intérêt à quelqu'un zanimati se za koga
porter beau, vilain jeu (igra) imeti dobre, slabe karte
porter un jugement sur izreči sodbo o
porter juste zadeti v cilj
porter aux livres vknjižiti
porter sur une liste vpisati v seznam
porter la main sur quelqu'un dvigniti roko proti komu
porter la mine de ... tako izgledati, kot da ...
porter sur les nerfs iti na živce
porter le nez au vent visoko nositi glavo
porter aux nues povzdigovati v oblake, v nebo
porter à l'ordre du jour dati na dnevni red
porter la parole imeti glavno besedo
porter pavillon de (marine) ... pluti pod ... zastavo
porter la peine de delati pokoro, trpeti za kaj
porter plainte contre quelqu'un vložiti tožbo proti
porter prejudice à quelqu'un prizadejati škodo komu, biti škodljiv, neugoden komu
porter à la réserve dati, postaviti v rezervo
porter respect à quelqu'un spoštovati koga
porter la robe, la soutane biti uradnik, biti duhovnik
porter la santé de quelqu'un piti na zdravje kake osebe, napiti mu
porter sur soi imeti pri sebi
porter témoignage pričati
porter en terre nesti v grob
porter à la tête iti v glavo (vino)
porter la tête haute ponosno, pokonci nositi glavo
porter un toast izreči zdravico
porter ses vues bien haut zadati si visoke cilje
se porter bien, mal dobro, slabo se počutiti
le choix s'est porté sur moi izbran sem bil jaz
tant que la terre pourra me porter dokler me bodo noge nosile
sur quoi porte votre critique? na kaj se nanaša vaša kritika?
être porté sur la boisson biti nagnjen k pitju, popivanju, pijači
être porté sur la chose (familier) rad imeti ljubezenske užitke
la nuit porte conseil (proverbe) dober svèt pride čez noč

prehēnsō (prēnsō) -āre -āvī -ātum (frequ. k prehendere)

1. prijemati, grabiti, segati (sezati) po čem, za čim: manūs L., manu bracchia H., fastigia dextris V., prensat forcipe ferrum V., prensantes effugit umbra manūs O. po njej segajoče.

2. occ.
a) prijemati koga (da bi z njim govoril ali ga kaj prosil): veteranos L., arma, genua, vestigia prensando T.
b) (v roko komu segaje) prositi (poganjati se, prizadevati si, gnati se, truditi se, potegovati se, „lobirati“) pri kom za kako službo: circumire et prehensare patres L., prensat unus Galba Ci. (za konzulat).

prō-cēdō -ere -cēssī -cēssum

1. naprej (ven iz česa) iti, pri(haja)ti, stopiti (stopati), korakati, iziti (izhajati), napredovati: Pl. idr., huic civitas obviam processerat Ci., Iugurthae obvius procedit S., pueri, qui visum processerant (sc. ex castello) S. ki so bili šli ven. Beseda, ki dopolnjuje glag., lahko izraža: izhodišče: castris, extra munitiones C., ab aulā O., e praetorio Ci., de castris S., de domo suā Icti.; smer: Babylonem Cu., ad litus O., in agros O., in portum Ci., in forum usque Suet., ante portam L., ultra portas Pr.; izhodišče s smerjo: foribus foras Pl., e tabernaculo in solem Ci.; metaf. tudi o stvareh (npr. vozilih, plovilih in strojih) naprej se pomakniti (pomikati), naprej se premakniti (premikati): aegre procedente carpento Suet., quae (sc. manus) tantum progrederetur, quantum naves processissent C., naves procedunt ex portu ad dimicandum Auct. b. Alx. (od)plujejo iz pristanišča v boj, vineae paulo procedunt S.; o rastlinskih koreninah in mladikah: antequam radices longius procedere possint Varr. razrasti se, germen de cicatrice procedit Col. požene (poganja) iz … ; (o krajih) razprostirati se, segati (do, kam), (naprej) štrleti, raztezati se, razširjati se: processerat litus Plin. iun., procedit Italia, inde procedit Africa Mel., Lydia super Ioniam procedit Plin.; tako tudi: ut in pedes binos fossa procedat Plin., cubitus rotundus paulum procedit Cels.; (o besedah idr.) iz ust pri(haja)ti, uiti (uhajati), uteči (utekati), iziti (izhajati): voces procedebant contumaces T., ab imperatoribus, de aulā Cod. I.; occ.
a) (o javnih sprevodih) naprej se pomakniti (pomikati), zače(nja)ti se pomikati: funus procedit Ter.; poseb. o slovesnem mimohodu konzulov idr. ob nastopu službe: vidisti Latios consul procedere fasces Sil.; potem o konzulih idr. slovesen mimohod imeti, v slovesnem mimohodu (sprevodu) iti (stopati), tudi = nastopiti (nastopati) svojo službo: Cod. I., Cl., Lact.
b) (kot voj. t.t.) „izkoračiti“, korakati iz česa, iziti (izhajati), odriniti, naprej se pomakniti (pomikati), napredovati: paulatim C., S., tacito agmine Sil., ad Rutili castra S., ad dimicandum, ante signa, in medium campi L., in aciem processum est L., paulo longius a castris C., viam tridui C. naprej se pomakniti za tri dni hoda.
c) (o zvezdah in o javnosti) prikaz(ov)ati se, (po)javiti se, pojaviti (pojavljati) se, poroditi (porajati) se, (javno) nastopiti (nastopati) kje, pri(haja)ti kam: processit Caesaris astrum V., processit vesper (večernica) Olympo V., in contionem L., in publicum L., Icti., in medium Ci. stopiti med množico, cum veste purpureā Ci., ornato capillo Pr., in pedes Plin. pojaviti se (pri rojstvu) z nogami naprej = roditi (rojevati) se z nogami naprej; o igralcu: huc processi sic cum servili schemā Pl.; o sodni priči: ad forum procedere Pl.; (v časovnem pomenu) pren.: nunc volo subducto gravior procedere vultu Pr. dostojneje nastopiti = lotiti se resnejših reči, posteaquam philosophia processit Ci. je nastopila = je zaživela; šalj.: altera iam pagella procedit Ci. ep. že se prikazuje druga stran = začenjam že drugo stran.

2. metaf.
a) (v časovnem pomenu) naprej se pomakniti (pomikati), naprej teči (hiteti), napredovati, teči, poteči (potekati), preteči (pretekati), miniti (minevati), preiti (prehajati): dies procedens Ci., dies processit V., ita tempus procedere S., procedente tempore Plin., Plin. iun. ali procedentibus annis Petr. v teku časa (let), cum iam nox processisset N. ko je bilo že pozno v noč, multum diei processerat S., plerumque noctis processit S.; o osebah: si (sc. puer) aetate processerit Ci. postal starejši, quantum aetate procedebat Ci. ko je postajal starejši; o dejanjih v času = v teku česa = med čim: procedente actu, cruciatu Q.; occ. (z)goditi se, dogoditi (dogajati) se, pripetiti se, (do)vršiti se: quid processit ad forum hic hodie novi? Pl., quod ita procedit, si … Ulp. (Dig.); procedit z inf.: igitur non procedit (ne velja, ne koristi, ni primerno, prav odveč je) quaerere an … Paul., ut procedat (da bi kazalo) in fure manifesto tractare de condictione Ulp. (Dig.).
b) napredovati, doseči (dosegati) napredek, priti (prihajati) naprej (v ospredje), priti na kakem področju tako in tako daleč, uspe(va)ti, povzpe(nja)ti se: magna pars operis processerat C., procedente libro, opere Q., processit honoribus longius Ci., procedere in philosophiā Ci., longius procedere iras V. raste; o delavcih: opere processerant C. so pri delu dosegli napredek; occ. α) nadaljevati se, obstajati, ne prekiniti (prekinjati) se, ne (pre)neha(va)ti (se): stationes procedunt L., stipendia iis procedunt L. jim nepretrgoma teče. β) (isto) vrednost imeti, šteti se, veljati: singulae (sc. oves) pristinis ut procedunt Varr., procedit non gentis honos Val. Fl., quod procedit in hereditate liberti Dig. γ) dalje iti, preseči (presegati, presezati) kaj, iti, priti, seči (segati, sezati) do česa, preko česa, (po)vzpeti ((po))vzpenjati) se do česa, kam, zaiti kam: ultra (v govoru) Q., liberius altiusque S. svojo nalogo preseči (presegati), nec ultra minas processum est L., ne in infinitum procedat disputatio nostra Col. ne zaide, in dando et credendo longius procedere Ci. predaleč iti, prestopiti (prestopati) mero, iti preko mere (čez mero), biti nezmeren, in multum vini procedere L. navleči se ga, zelo se napiti vina, precej se ga nalokati, upijaniti se, postati pijan, quo ciborum conditiones processerint Ci. kako daleč da so šli z … , mentio eo processit, ut … L. je toliko uspel, da … , eo magnitudinis, vecordiae procedere S. priti (povzpeti se) do tolik(šn)e … , dicendi non ita multum laude processerat Ci.
c) imeti uspeh, uspe(va)ti, doživeti (doživljati) razcvet, doseči (dosegati) napredek, napredovati, (do)goditi se, poteči (potekati), odsédati se, sponesti (sponašati) se: Ter. idr., bene, prospere, pulcherrime procedere C., tardius procedere S., venenum non processerat T., medicina processit Col., haec minus prospere procedebant N., cum apertā vi parum procederet consulis res L., ubi multa agitanti nihil procedit S.; o osebah: processisti hodie pulchre Ter. danes si imel (uspeh =) srečo, danes si bil srečen, audire est operae pretium procedere recte, qui … Enn., H.; occ. α) posrečiti se, po sreči (posreči) iti, po sreči (posreči, srečno) poteči (potekati), po sreči (posreči, srečno) se iziti, po sreči (posreči, srečno) se izteči (iztekati): id parum processit L. se ni posrečilo, si processit Ci., ita Mario cuncta procedere S., alicui nihil procedit S., alicui consilia procedunt L. β) priti prav, biti v korist, koristiti, pomagati: Ca., mea bene facta rei publicae procedunt S., illi procedit rerum mensura tuarum O. — Od tod adj. pt. pf. prōcēssus 3 „v starosti naprej pomaknjen“ = prileten, star: uxor mea sterilis et processior in diebus suis Aug. že bolj (precej) priletna, že bolj (precej) v letih.