Franja

rūs, rūris, n (iz *reu̯os, indoev. kor. *reu- (morda iz *ru = *u̯r̥-); prim. gr. εὐρύς širen, širok, daljen, avestijsko ravah-, sl. raven, ravan, got. rūms = stvnem. rūm = nem. Raum, staroirsko rōe, rōi ravno polje)

1. podeželje, dežela, vas, selo (naspr. mesto), polje, posest(vo) na kmetih, podeželsko (selsko) posestvo, kmetija: Lucr., Ter., Plin. idr., habes rus amoenum Ci., rura peragrantes Ci., rura colentes Hirt. poljedelci, rura exercere bobus H., urbis amatorem solvere iubemus ruris amatores H., rus suburbanum T. — Na vprašanje kam? stoji sam acc. (s popolno ohranjenim pomenom sklona) na deželo, na podeželje, na kmete, na podeželsko (selsko) posestvo: rus homines eunt Pl., ego rus ibo Ter., senex rus se abdidi Ter.; toda z adj.: in Albense rus inferre Plin., in sua rura venire Ci. — Na vprašanje od kod? s samim abl. rure z dežele, s podeželja, s kmetov, s podeželskega (selskega) posestva, z vasi (s sela): rure redire Ter., Ci.; loc. rurī z enakim pomenu pri Pl. — Na vprašanje kje? z loc. rurī na (po) deželi, na (po) podeželju, na (po) kmetih, na (po) vasi (selu), na (po) gajih: ruri esse, vivere, habitare Ci. Pozneje tudi rure z lokativnim pomenom: rure vivere H., quinque dies rure esse H., rure erit O., rure morientem L.; v zvezi z adj. vedno rure: rure paternō H., suburbano rure T., rure suo O.

2. meton. podeželje = kmečko (kmetsko) vedenje, kmetska robatost (zarobljenost, neuglajenost), kmetavzarstvo: manent vestigia ruris H., pleni ruris (kmetavzarstva) et inficetiarum Cat.

baio

A) agg. rdečkasto rjav, rus

B) m rjavec (konj)

colōrō -āre -āvī -ātum (color)

1. (po)barvati, (po)šariti: corpora Ci., lignum sinopide Plin., nubes coloratur Sen. ph.; occ. rjaveti, porjaveti, zarjaveti, (po)temneti: Tert., cum in sole ambulem, … fieri naturā tamen, ut colorer Ci., qui in solem venit, colorabitur Sen. ph., quos Aurora suis rubra colorat equis Pr., colorat aequora Nilus Cat.

2. pren. barvo da(ja)ti čemu: haec (philosophia) si animum non coloravit, sed infecit Sen. ph., qui magisterio quodam … colorat mores adulescentium Ambr.; poseb.
a) besedam, govoru da(ja)ti barvo (barvitost), značaj, refl. in pass. barvo (barvitost, značaj) dobi(va)ti: ipsa (eloquentia) se postea colorat et roborat Ci., sentio illorum (librorum) tactu orationem meam quasi colorari Ci., urbanitate quadam quasi colorata oratio Ci.
b) lepšati, zakrivati: libidinosam liberalitatem debiti nomine Val. Max., inepta sua vultu serio Prud. — Od tod adj. pt. pf. colōrātus 3, adv. -ē

1. pobarvan, barvast, šarast, pester, pisan: arcus ex nubibus efficitur quodammodo coloratis Ci., coloratum Tithoni coniuge caelum subrubet O., uvae c. Col., pira c. Plin.; pesn.: coloratae comae (Cereris) O. porumenelo = zrelo žito; kot adv. olepševalno, lepšajoč(e), zakrivajoč(e): colorate patrocinium adferre Ps.-Q.; pren. lepotičen (-ena -eno) = ki le videzu služi: quae scribis, … non sunt ficta nec colorata Sen. ph., c. declamatio Ps.-Q.

2. (poseb. o polti) rdečkasto rjav, rdeč, temno obarvan, rus, zagorel, ožgan: Indi V., Seres O., Etrusci Mart., Silurum colorati voltus T., corpora Q. ali valentes Sen. ph. zdrave (sveže) barve (gen. sg.), si plenior aliquis … et coloratior factus est Cels., sol colorat; non utique, qui est coloratus, a sole est Q., coloratiora hominum, ut ex via, corpora Front.; pren.: virtus pulverulenta, colorata Sen. ph. krepka in zdrava.

Muscovite [mʌ́skəvait]

1. samostalnik
arhaično Moskovčan; Rus

2. pridevnik
arhaično moskovski; ruski

recènzija ž (lat. recensio)
1. recenzija, ocena, presoja: recenzija rukopisa za Srpskohrvatsko-slovenački rečnik
2. stcsl. tekst z (glasovnimi) značilnostmi mlajšega ljudskega jezika, hrv., srb., bolg., rus., češ.

red¹ [red] pridevnik (redly prislov)
rdeč; rus; pordečen (with od)
okrvavljen, krvav; rdeče razžarjen ali razbeljen
politika rdeč, komunističen, sovjetski; anarhističen, revolucionaren; marksističen

as red as a rose rdeč kot vrtnica
red admiral (metulj) admiral
Red Army Rdeča armija
a red battle krvava bitka
red cap britanska angleščina vojaški policist, ameriško postrešček, nosač na postaji
red cent bakren novčič
red chalk krvavec (kamen)
red coats sleng vojaki
red deer jelen
red eye ameriško, sleng cenen viski
red eyes with tears od jokanja rdeče oči
red flag rdeča zastava
red flannel sleng jezik
red hat kardinalski klobuk, kardinal(ska čast); britanska angleščina, sleng štabni častnik
red herring prekajen slanik, figurativno nekaj, kar odvrača pozornost od neprijetnega, nevarnega predmeta
red handed krvavih rok, hudodelski, ki je pri hudodelskem dejanju
red light rdeča luč
red light district mestni predel s številnimi javnimi hišami
red meat govedina, bravina
a red radical politika hud, zagrizen radikal
red rag (to a bull) rdeča krpa (ki razdraži bika), figurativno nekaj, kar človeka razdraži
red vengeance krvavo maščevanje
red weed mak
red, white and blue sleng mrzla soljena govedina
neither fish, flesh nor good red herring ne ptič ne miš, nekaj nedoločljivega
to be red with anger biti rdeč od jeze
it is a red rag to him to ga razdraži kot rdeča krpa bika
to draw a red herring across the track (the path) s kako stransko stvarjo odvrniti pozornost od glavne stvari; z veščim manevrom odvrniti pozornost, zabrisati sled
to have red hands imeti krvave roke, zakriviti smrt kake osebe
to make red pordečiti
to paint the town red hrupno veseljačiti, razgrajati, delati kraval po mestu
to see red figurativno pobesneti
to see the red light figurativno videti, spoznati pretečo nevarnost
to turn red postati rdeč, zardeti

roux, rousse [ru, rus] adjectif rus, rdečkast (lasje), rjavkast; masculin, féminin rdečelasec, -ska; masculin rusa barva

un roux z maslom mešana moka in zmočena s kako vročo tekočino za zgostitev omake
cheveux masculin pluriel roux rdeči lasje
lune féminin rousse aprilska luna, april; čas poznega nočnega mraza, pozeb, slane
vent masculin roux, roux vent hladen aprilski veter
avoir des taches rousses sur la peau imeti rjavkaste pege na koži

rubeō -ēre -uī (ruber)

1. rdečiti se, rdečeti, rdeti, posta(ja)ti rdeč, (p)ordeti, zardečeti, biti rdeč: Lucr. idr., rubent poma O., vento rubet aurea Phoebe (sc. luna) V., Aurora rubebit V., sol rubere solitus L., rubent aviaria bacis V., rubere aquas credunt Cu., rubent ocelli flendo Cat.; occ. od sramu zarde(va)ti, zaripniti, zaripeti, postati zaripel, biti ripeč: Ci., Iuv. idr., ne rubeam pingui donatus munere H.

2. pesn. bleščati se, svetiti se, lesketati se: novis rubent prata coloribus V. — Pogosto adj. pt. pr. rubēns -entis rdeč, rdečkast, rdečljat, rus: Lucr., Tib., Plin. idr., uva V., Tyrio fuco rubentia terga V., Pan minio rubens V., vesper V. večernica, cum vere rubenti (z rdeče bohotečo se (= s pisano) pomladjo) crescit (sc. ciconia) V.; occ. od vina, jeze, sramu rdeč, ripeč, zaripel, zaparjen, vinsko rdeč: T., Mart., Sen. ph., buccae Hier.

rufous [rú:fəs] pridevnik
rus, rdečkasto rjav

rūfus 3 (prim. ruber, rutilus) rdeč, in sicer svetlordeč, živordeč, lisičje rdeč, rjavkasto rdeč, rus(ast), (o osebah) rdečelas(ec), rdečeglav(ec): Sen. ph., Mart., Plin., Hyg., Fest., Fr. idr., rufus quidam Pl., virgo rufa Ter., mulieres Varr., crinis Plin., sal Plin., materies maris (sc. tiliae) dura rufiorque Plin., Campana siligo rufior Plin., rafix rufior Plin., armenta Vitr., capillus Vitr., sanguis, urina, sputum, bil Cels., color Plin., Cels., Gell., Marc., vacca Hier. — Kot nom. propr. Rūfus -ī, m Rúf(us) = Rdečeglavec, Rūfa -ae, f Rúfa = Rdečeglavka, priimek Cecilijevega, Minucijevega, Varijevega, Rutilijevega, Celijevega, Mavzonijevega in Pompejevega roda: Ci., Ci. ep., Cat., H., L., S., C., Auct. b. Afr., N., Sen. rh., Sen. ph., Vell., Val. Max., Asc. idr.

rúsast -a -o riđ, rus

rúski -a -o prid. rus, rusesc

Russe, der, (-n, -n) Rus

russet [rʌ́sit]

1. samostalnik
rusa, rdečkasto rjava (kostanjeva) barva; vrsta zimskih jabolk takšne barve; domače platno takšne barve

2. pridevnik
rdečkasto rjav, rus

Russian [rʌ́šən]

1. pridevnik
ruski

Russian Church ruska pravoslavna Cerkev
Russian Revolution ruska revolucija (1917)
Russian Socialist Federated Soviet Republic Ruska Socialistična Federativna Sovjetska Republika

2. samostalnik
Rus, -inja; ruščina, ruski jezik

russo

A) agg. ruski:
alfabeto russo jezik cirilica
insalata russa kulin. ruska solata
uova alla russa kulin. trdo kuhana jajca z rusko solato

B) m (f -sa) geogr. Rus, Rusinja

C) m jezik ruščina

russus 3 (iz *rudh-tos ali *rudh-sos; sor. z ruber; prim. stvnem. ros(a)mo, rost = nem. Rost rja, lit. raũsvas rdeč, rùsvas rdečerjav, rus, gr. ἔρευϑος = lat. rubor) rdeč (kot meso), rdečkast, rdečerjav, rjavkastordeč, rús: illi redemi russum Pl., fauces Enn. fr. ap. Ci., anus russum ad armillum Luc. fr., cristae Varr., vela Lucr., gingiva Cat., Cat. ap. Ap., sum figuli lusus russi persona Batavi Mart., „russus“ enim color et † „ruber“ † nihil a vocabulo „rufi“ dicuntur neque proprietates eius omnes declarant Gell., non enim haec sunt sola vocabula rufum colorem demonstrantia, quae tu modo dixisti, „russus“ et „ruber“, sed alia quoque habemus plura (sc. fulvus, flavus, rubidus, poeniceus, rutilus, luteus, spadix) Gell., color Macr., tunicae, vinum Vop.

Opomba: Obl. rusus najdemo pri Gell. v nekaterih rokopisih.

росія́нин -а ч., Rús -a m.

росс m (zast.) Rus

россиянин m (zast.) Rus