Franja

krȁmp m (n. Krampe) nizko pog. kramp, rovnica, rovača

kȕka ž
1. kljuka, kavelj: objesiti o -u; saviti u -u
2. trnek: loviti ribu svinutim -ama
3. rovnica, trnokop: krčiti zemlju -ama
4. kad se digne kuka i motika ko se bo vzdignilo vse, kar leze ino grede
5. gl. kuke

ligō² -ōnis, m (prim. gr. λίσγος [iz *λίγσκος] kopača, sekira)

1. motika, kopača, rovnica: Col., Plin., Mart., Vulg., ligonibus versare glebas H., purgare ligonibus herbas O., ex proximis agris ligones, dolabras … convectant T.

2. meton. poljedelstvo: aetas et pelagi patiens et cassidis atque ligonis Iuv.

marra f

1. kopača; rovnica

2. navt. sidrna konica

màškīn -ína m, màšklīn -ína m rovnica, rovača

pȉjūk m, mn. pȉjūci pȉjūkā kramp, rovnica, rovača: kopati -om; tresnuti koga -om po glavi

pioche [pjɔš] féminin kopača, rovnica

tête féminin de pioche (familier) trmasta oseba

rȁslica ž dial. rovača, rovnica

rāster -trī, m ali rāstrum -i, n (iz *rād-trom; rādere) rovnica, motika, kramp, kopáča, kopáč z dvema ali več roglji za razbijanje grud, kopanje idr.: Sen. ph. idr., rastris glebas frangit inertes V., rastris terram domare O. Nom. sg. nedokazan; pl. nav. rastri: Ca., Ter., V. idr.; redko rastra: Cels. fr., Iuv. idr. Preg.: res redit mihi ad rastros Ter. prijeti moram za motiko = pridem na beraško palico, postanem reven.

Rodehacke, die, Agronomie und Gartenbau rovnica

rutrum -ī, n (ruere)

1. lopata, rovnica, motika: L., O., Ca., Varr.

2. ometáča, zidarska žlica, kéla: Ca., Vitr. idr.

sarculum -ī, n (iz *sar-tlom: sarīre) kopača, motika, kopúlja, rovnica, kramp: CA., VARR., H., O., COL., sarculis arant PLIN., ruratio omnis in sarculo et surculo AP.; šalj.: sarculum hinc illo profectus illim rediisti rutrum POMP. FR.

secūris -is, acc. -im, redko (VARR. AP. NON., L., SEN. RH.) -em, abl. -ī redko (AP., TERT.) -e, f (secāre)

1.
a) enorezna sekira: securis anceps PL., O.
b) dvorezna sekira: securis bipennis VARR. AP. NON. (= subst. bipennis -is, f)
c) sekira kot drevača, drvača, drvaríca, sekáča, morda tudi bavta, balta, bradlja, bradva, bezjača, tesača, têsla, tesaríca, címraka, robílnica, tepáča: PLIN. idr., sonat icta securibus ilex V., fertur quo rara securis H., arida perdam ... frondas et caesa securibus urar O.
d) sekira za kamen (za izsekavanje kamenja v rudnikih): STAT.; kot mesarska sekira, mesaríca za pobijanje žrtev: fugit cum saucius aram taurus et incertam excussit cervice securim V., victima pontificum securim cervice tinget H., candidaque adducta collum percussa securi victima purpureo sanguine pulset humum O.
e) kot bojna sekira: Amazonia securis H., subiguntque in cote secures V., peltis et securibus armati CU.
f) kot rabeljska sekira, s katero so obglavljali zločince in kakršne so nosili liktorji v svojih butaricah: LUCR., FL., LACT. idr., securi ferire ali percutere CI. obglaviti, nudatos virgis caedunt securique feriunt L., securibus cervices subicere CI., saevumque securi aspice Torquatum (ki je dal obglaviti svojega lastnega sina) V., admota cervicibus meis securis SEN. RH.; dvoumno: te, cum securi, candicali praeficio provinciae PL.; preg.: securi Tenediā CI. EP. s tenedsko (tenedoško) strogostjo = z največjo strogostjo, brez usmiljenja (Ten(es) (Ten(n)es), kralj na otoku Tenedos, je namreč pri vsaki obtožbi postavil rablja za tožnikom, da je tega takoj kaznoval, če je obtožil nedolžnega človeka); tako tudi: securim Tenediam, quam minaris, abde aliquo FR. tenedsko (tenedoško) sekiro = strogi naklep.

2. metaf. del vinjaka (vinogradniškega noža), kosirja ali klestilnika, ki se uporablja za sekanje, rezilo, sekalo kot motika, rovnica, kopača, kramp, kopulja, kopuljica: COL.

3. meton.
a) udarec, rana = izguba, škoda: quam te securim putas iniecisse petitioni tuae CI., graviorem infligere securim rei publicae CI.
b) najvišja oblast, katere znamenja v Rimu so bile sekire v liktorskih butaricah, (rimska) (nad)oblast, (rimska) nadvlada, (rimska) prevlada, (rimsko) nadvladje: SEN. PH. idr., Germania colla Romanae praebens securi O., mercatorem cum imperio et securibus misimus CI., respicite ... Galliam, quae securibus subiecta perpetuā premitur servitute C., saevas secures accipiet V., Medus timet secures H., virtus nec sumit aut ponit secures (= magistratūs, honores) H., maiorum virtute vacui a securibus et tributis T.

spud [spʌd]

1. samostalnik
kratka lopatica, rovnica (za puljenje plevela), kopuljica; nekaj kratkega in debelega; pritlikavec
pogovorno krompir
sleng, množina denar

2. prehodni glagol
kopati, okopavati, pleti (često out, up)
neprehodni glagol
vrtati

to spud out okopa(va)ti, opleti; izkopati
to spud in začeti vrtati

trnòkop m rovnica: -om otkopavati zemlju

zappa f

1. motika, rovnica:
zappa a due denti, a due rebbi (bidente) dvozoba rovnica
zappa a tre denti, a tre rebbi (tridente) trizoba rovnica
zappa meccanica (zappatrice) agr. okopalnik
darsi la zappa sui piedi škodovati samemu sebi, pljuvati v lastno skledo

2. rib. severnoital. mreža za piškurje

за́ступ -а ч., rôvnica -e ž., kopáča -e ž.

кирка² f rovnica, motika, kopača

motik|a ženski spol (-e …) agronomija in vrtnarstvo die Hacke, (rovnica) die Haue; (za osipavanje Häufelhacke)
vlačilna motika Ziehhacke, Bügelhacke, der Bügeljäter

ἄμη, ἡ (gl. ἀμάρη) motika, rovnica, lopata.