Franja

dati¹ (dam) dajati

1. geben (tudi : ➞ → intervju, košarico, napitnino, na pot, na zapisnik, pes glas, priložnost, zeleno luč …); -geben (dol hinuntergeben/heruntergeben, gor hinaufgeben, naprej/komu drugemu weitergeben, nazaj zurückgeben, naknadno nachgeben, proč weggeben, skupaj zusammengeben, vnaprej vorgeben; zraven dazugeben)
dati od sebe von sich geben (tudi figurativno)
matematika rezultat: ergeben
dati roko die Hand geben/reichen

2. kot dar: stiften, spenden

3. zdravila: verabreichen, verabfolgen, darreichen

4. licenco, dovoljenje, nalog: erteilen; nagrado, štipendijo: vergeben

5. (obroditi) pridelek, rezultat: bringen; (prinesti) dobiček: abwerfen, zajetno vsoto: erbringen

6. (deti/spraviti) -tun (gor hinauftun, noter hineintun, stran wegtun/forttun, ven hinaustun/heraustun); (podržati) halten (zraven danebenhalten); (postaviti) stellen (na razpolago zur Verfügung stellen, na hladno kühlstellen/[kaltstellen] kalt stellen, figurativno ➞ → hladno, na toplo warmstellen); (položiti) legen (na legen auf/auflegen, nazaj zurücklegen … ➞ → karte na mizo, roko v ogenj, čez kolena)
dati na vrvico/verigo an die Leine/Kette legen
(vtakniti) stecken
dati v stecken in
dati v žep v svoj: einstecken, komu drugemu zustecken
|
dati brco (jemandem) einen Fußtritt versetzen

7. se prevaja z glagolom
dati dopust beurlauben
dati injekcijo einspritzen
dati kontro kontrieren
dati napotke unterweisen
dati navodila anweisen
dati potrdilo za (etwas) bescheinigen
dati pravico do berechtigen (zu)
dati priznanje würdigen

8.
dati v/na bolniško, dati v bolniški stalež krankschreiben

9.
dati na koga/kaj (ceniti) halten auf (veliko große Stücke/viel, ne veliko nicht viel, malo wenig, nič ne nichts)

10.
daj/ dajva/dajmo [laß] lass uns/[laßt] lasst uns (z nedoločnikom : dajva kupiti [laß] lass uns kaufen; z velelnikom : dajmo, zberimo denar [laßt] lasst uns Geld sammeln; z da stavkom : daj, da bova/ ostaneva prijatelja [laß] lass uns Freunde sein/bleiben)
|
beseda je dala besedo ein Wort gab das andere
| ➞ → Bog, ➞ → bog, ➞ → dušek, ➞ → gol, ➞ → hladno, ➞ → kar se da/karseda, ➞ → karte, ➞ → koleno, ➞ → lekcija, ➞ → mir, ➞ → napitnina, ➞ → napotek, ➞ → navodilo, ➞ → pečat, ➞ → pobuda, ➞ → pot, ➞ → prav, ➞ → prednost, ➞ → priložnost, ➞ → roka, ➞ → stran, ➞ → šah, ➞ → vajeti, ➞ → zelena luč, ➞ → znak za alarm …

debel [ê] (debél|a, -o)

1. dick, -dick (kot palec daumendick, kot prst fingerdick, kot roka armdick)
debel in rejen/zavaljen dick und fett

2. ki meri po debelini: … stark (10 cm 10 cm stark, 100 strani 100 Seiten stark); geografija plast: … mächtig (10 m 10 m mächtig)

3. (rejen) človek: starkleibig, schwergewichtig, fettleibig

4. sadež, gomolj: groß

5. ustnice: wulstig

6. (grob) šala, tehnika zrnatost: grob, grob- (z debelimi zrni grobkörnig)
debela pločevina tehnika das Grobblech

7. (več kot) ura ipd.: geschlagen (debela ura eine geschlagene Stunde, dve debeli uri zwei geschlagene Stunden/gut zwei Stunden)
|
debel les gozdarstvo das Starkholz
debel podplat pri čevlju: die Plateausohle
debel krompir figurativno das Sauglück
debela laž eine faustdicke Lüge
debela solza die Kullerträne
z debelo steno/lupino/skorjo dickwandig/ dickschalig/dickrindig
figurativno imeti debelo kožo dickfellig sein, ein dickes Fell haben
figurativno neumen kmet ima najdebelejši krompir dumm hat's meiste Glück
figurativno ta je pa debela das ist ein [bißchen] bisschen zu dick aufgetragen

defékten (-tna -o) adj.

1. (okvarjen, poškodovan) guasto, avariato, difettoso:
defekten stroj macchina avariata, difettosa
defektna roka braccio difettoso

2. med. menomato, minorato

desn|i [é] (-a, -o) der/die/das rechte; stoječ na desni: [rechtsstehend] rechts stehend; politično: rechtsorientiert; vijačnica: rechtsgängig; Rechts- (blok der Rechtsblock, navoj das Rechtsgewinde, odklon die Rechtsabweichung, ovinek die Rechtskurve, stranka die Rechtspartei, vrata die Rechtstür)
desna roka die rechte Hand
desna stran die rechte Seite
desna pentlja die rechte Masche
desni konj v vpregi: das Handpferd
na/po desni strani rechtsseitig
na desnem krilu rechtsaußen

désni -a, -o right, right-hand; grboslovje dexter

na désni on the right
na désno to the right
na désni strani on the right-hand side
na désnem bregu Ljubljanice on the right bank of the Ljubljanica
na désno! right turn!
na désno usmerjen rightward
désni bok ladje, na desni strani ladje starboard
désno krilo vojska politika šport right wing
désna stran (konja, voza) off side
biti komu désna roka to be someone's right-hand man
v désnem zgornjem kotu in the top right-hand (ali right-hand top) corner
hoditi, voziti po désni strani, držati se désne to keep to the right
zaviti na désno to turn right, to take a right turn

désni pridevnik droit

desna roka main ženski spol droite
na desni, na desno à droite
držati se desne (strani) tenir la (ali sa) droite
zaviti na desno tourner à droite

désni (-a -o) adj.

1. destro:
desna roka, noga mano destra, piede destro
pren. biti desna roka nekoga essere la mano destra di qcn.
desna stran ceste il lato destro, la destra della strada
desni breg reke la riva destra del fiume

2. polit. (konservativen, nazadnjaški) destro:
ekstremistične desne skupine gruppi estremisti di destra
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
avt. desni promet circolazione sulla destra
obrt. desna petlja maglia diritta
strojn. desni navoj filetto destro
šport. desni krilec mediano destro
desno krilo ala destra
šport. desna zveza centrodestro
desni udarec destro
navt. desni bok ladje tribordo

désni derecho ; (knjižno) diestro

desna roka mano f derecha
desna stran lado m derecho
na desni, na desno a la derecha
biti komu desna roka ser el brazo derecho de alg
držati se desne (strani) mantenerse en (ali llevar) la derecha
iti, voziti po desni ir, conducir por la derecha
prehitevati po desni adelantar (ali pasar) por la derecha
zaviti na desno doblar a la derecha

do (nekako, okoli, skoraj) about, somehow, somewhat, in some way

do sedem ur about seven hours; (časovno) till, until; (krajevno) as far as; up to
od... do... from... till...; from... to...
od treh do štirih from three to four
do kdaj? when?, how long?
do danes up to this day
do sedaj so far, thus far
do tedaj, do takrat till then, by that time
do 5. aprila up to 5th April (beri: the fifth of April)
do zdaj till (ali until) now, up to now, as yet, hitherto, so far
do sedaj (zdaj) še ne not as yet
do današnjega dne up to this day, to date, thus far
do nedavnega until recently
do nadaljnjega until further notice, for the present, pending further instructions, until further instructions
(prav) do danes, do današnjega dne to this very day
(prav) do zadnjega to the very last
od petka do vključno nedelje from Friday to Sunday inclusive, ZDA from Friday through Sunday
do treh (ne pozneje) by 3 o'clock
(najpozneje) do by
do konca tega tedna by the end of this week
do božiča by Christmas
od danes do jutri (kratkotrajten) short-lived, ephemeral, transient, provisional
od leta do leta year in, year out
živeti od danes do jutri to live from hand to mouth
do roka dospelosti till due
do vratu up to the neck
do kolen up to the knees
do temelja to the ground
spremil te bom do pošte I'll see you as far as the post office
ni mi do... I do not care for...
ni mi do šal I am not in a joking mood
plačal sem najemnino do 1. avgusta I have paid the rent up to 1st August (beri: the first of August)
do zadnjega moža to the last man

določit|ev ženski spol (-ve …) (določanje) die Bestimmung; (predpisovanje) die Festlegung, die Festsetzung, pogojev, ciljev ipd.: die Vorgabe
določitev cene die Preisfestsetzung, die Preisbestimmung
določitev cilja die Zielvorgabe
določitev dediča die Erbeinsetzung
določitev imena otroku die Namengebung
določitev kraja/ pozicije die Ortsbestimmung
določitev meje die Grenzfestsetzung
določitev namembnosti die Ausweisung
šport določitev parov/ dvojic die Spielpaarung
določitev vsebine die Inhaltsbestimmung
določitev pripadnosti die Zuordnung
določitev roka die Fristsetzung
določitev tečaja die Kursfestsetzung
določitev tira die Bahnbestimmung
določitev vsebine die Inhaltsbestimmung
določitev vrednosti die Bewertung
nova določitev vrednosti die Neubewertung

drhtéti to shiver; to quiver; to tremble (od from, with, ob at)

drhtéti po vseh udih to tremble in every limb, to tremble all over
drhtéti od razburjenja to shiver with excitement
roka mu je drhtela, ko je odprl pismo his hand trembled when he opened the letter

drž|ati se¹ (-im se) oprijeti se figurativno dejstev, resnice, pravil, predpisov ipd.: sich halten an, pravil, predpisov: (die Regeln, Vorschriften) einhalten, befolgen
držati se roka die Frist einhalten
držati se dejstev auf dem Boden der Tatsachen bleiben
držati se doma häuslich sein
figurativno držati se črede mit der Herde laufen
držati se kikle am Rockzipfel hängen

koščen pridevnik
1. (iz kosti) ▸ csont, csontból készült
2. (zelo suh) ▸ csontsovány, szikár, véznaMožakar je visok okoli 180 centimetrov in je koščene postave. ▸ A férfi körülbelül 180 centiméter magas és vézna alkatú.
Sopomenke: mršav

krátkost shortness; brevity; briefness; short duration

zaradi krátkosti roka on account of the short notice

láhek (po teži) light, weightless; lightweight; (netežaven) easy, not difficult

láhka atletika (light) athletics pl, games pl, track and field sports
láhki atlet athlete
láhko breme light burden
láhka hrana light food
láhek korak light tread, soft steps pl
láhka cigara (tobak) mild cigar (tobacco)
láhka konjenica light cavalry
láhka poškodba, rana light (ali flesh) wound
láhka roka light hand
láhka križarka light cruiser
láhko spanje light sleep
láhko noč! good night!
láhek slog easy (ali fluent) style
láhka teža (pri boksu) lightweight
láhka zmaga (figurativno) walkover
láhko vino light wine
bodi mu láhka zemlja! may the earth rest light on him!, may he rest in peace!
to je otročje láhko it is as easy as pie
načrt je otročje láhak the plan is foolproof
sedaj láhkó greš! you may go now!
láhka ženska (figurativno) fickle woman
z láhkim srcem with a light heart

lévi, léva, lévo izquierdo

na levi, na levo a la izquierda; a mano izquierda; por la izquierda
z leve na desno de izquierda a derecha
leva roka la (mano) izquierda
leva stran el lado izquierdo
leva stran ladje babor m
na levo krog! ¡vuelta a la izquierda!
držati se leve llevar la izquierda
prehitevati po levi pasar (ali adelantar) por la izquierda
voziti po levi conducir por la izquierda
zaviti na levo torcer (ali doblar) a la izquierda

lévi, -a, -o gauche

na levi, na levo à gauche, du côté gauche, sur la gauche
z leve na desno de gauche à droite
leva roka main ženski spol gauche
leva stran côté moški spol gauche
leva stran ladje côté gauche d'un navire, bâbord moški spol
na levo krog! demi-tour, gauche!
prehitevati po levi doubler à gauche
vstati z levo nogo se lever du pied gauche, figurativno se lever du mauvais pied, être de mauvaise humeur

lévi (-a -o) adj.

1. sinistro:
leva noga, rama, roka gamba, spalla, mano sinistra
levi breg reke riva sinistra del fiume
levo krilo vojske ala sinistra dell'esercito

2. (politično levo usmerjen) sinistro, di sinistra:
leva organizacija organizzazione di sinistra
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. gledati kot levi razbojnik guardare bieco, di traverso
vstati z levo nogo essere di malumore, avere la luna di traverso
pren. narediti kaj z levo roko fare qcs. con estrema facilità
pren. opravljati delo z levo roko tirare giù un lavoro alla carlona
obrt. leva petlja maglia rovescia
mat. leva stran enačbe sinistra dell'equazione
grad. leva vrata porta che si apre a sinistra
nareč. leva žena adultera
levi bok ladje fianco sinistro della nave, babordo
polit. levi center centrosinistra
šport. levi krilec mediano sinistro
strojn. levi navoj vite sinistrorsa
nareč. levi otroci figli illeggittimi; pejor. bastardi
šport. levo krilo ala sinistra

mačkon samostalnik
1. (maček) ▸ kandúr, macskaOd nekod je prišel en običajen tigrast mačkon in se mi z vzdignjenim repom ovijal okoli nog. ▸ Valahonnan egy átlagos cirmos került elő, és feltartott farokkal a lábamhoz dörgölődzött.
2. (zrel in izkušen moški) ▸ kandúrKljub napovedi upamo, da to ni bil zadnji nastop ekipe glasbenih mačkonov, ki je pred dvajsetimi leti posnela enega biserov slovenske pop kulture. ▸ Az előrejelzés ellenére reméljük, hogy nem ez lesz az utolsó fellépése ennek a sokat próbált együttesnek, akik húsz évvel ezelőtt a szlovén popkultúra egyik slágerét vették fel.
Ko je bil članek na njegovi mizi, me je poklical, in si mel roke. Deloval je kot pravi uredniški mačkon. ▸ Amikor a cikk az asztalán volt, felhívott a tenyerét dörzsölve. Úgy viselkedett, mint egy igazi szerkesztőségi vén róka.

3. neformalno (postaven moški) ▸ kandúr
Ko si bo najbolj prizadeval, da bi vam dokazal, kak mačkon je, se obnašajte razumsko: pritrjujte mu in ne skoparite s pohvalami. ▸ Amikor a legjobban igyekszik bebizonyítani, hogy mekkora kandúr, viselkedjen racionálisan: erősítse meg ebben a meggyőződésében és ne spóroljon a bókokkal.
Če bi bil tudi ti dober mačkon, ne bi pri svojih štiridesetih letih iskal ženske za v posteljo in pri tem še škrtaril! ▸ Ha megbízható öreg kandúr lennél, nem keresnél negyvenesen kalandokat és nem költekeznél!

majáv shaking; shaky; tottering; unsteady; tottery; (razmajan) ramshackle; (pohištvo) rickety; vacillatory

majáva firma a shaky firm
majáva roka a shaking hand
majáv stol a rickety chair
majáva vlada a tottering government
majáv zob a loose tooth