Franja

Zacke, die, (-, -n) konica; bei Kämmen, Sägeblättern, Eggen, Rechen: zob; bei Kronen, Gabeln: rogelj; bei Sternen: krak; bei Geweihen: parožek, odrastek; Pflanzenkunde bei Blättern: zobec

Zinke, die, (-, -n) rogelj; bei Kämmen, Eggen, Technik zob; beim Holz: rogelj; lastovičji rep

Zipfel, der, (-s, -) konec, konček; (Ecke) vogal; Pflanzenkunde bei der Blüte: rogelj; Technik Metallurgie ušesa; (Penis) lulek, cura; einen Zipfel zu fassen bekommen figurativ ujeti za rep

свайка f

1. svajka (žebelj z veliko glavo); narodna igra s svajko;

2. rogelj, na katerega se pritrjujejo ladijske vrvi

bóda ž dial.
1. opankarsko šilo
2. rogelj vilic: viljuška sa tri -e
3. bajonet, nož: vojnici s puškama i -ama na njima

clew¹ [klu:] samostalnik
klopčič
figurativno vodilna nit
navtika uzdni rogelj

garnet clew vrv za spuščanje glavnega jadra
clew line vrv za spuščanje manjših jader

dēnte m

1. anat. zob:
dente di latte, caduco mlečni zob
dente permanente stalni zob
mettere i denti dobivati zobe
ho male ai denti, mal di denti zobje me bolijo
cavare un dente izdreti zob
dente del giudizio modrostnik

2. kulin.
al dente trd:
spaghetti al dente trdi špageti

3.
avere il dente avvelenato contro qcn. pren. imeti kaj proti komu, koga sovražiti
rimanere, restare a denti asciutti, a denti secchi pren. ostati praznih rok
a denti stretti pren. nerad; jezno; z veliko vnemo:
acconsentire a denti stretti privoliti nerad
lottare a denti stretti boriti se kot lev
fuori dai denti pren. odkrito, brez dlake na jeziku
non è pane per i suoi denti to je zanj (zanjo) pretežko, temu ni kos
battere i denti šklepetati z zobmi
difendere qcs. coi denti pren. srdito kaj braniti
essere armato fino ai denti pren. biti oborožen do zob
mostrare i denti pren. pokazati zobe
rompersi i denti pren. polomiti si zobe
stringere i denti stisniti zobe; pren. česa se lotiti vneto, požrtvovalno
tiene l'anima coi denti pren. komaj se ga še duša drži
tirato coi denti pren. za lase privlečen

4. pren. strup:
il dente dell'invidia strup zavisti

5. zob; zobat, zobčast predmet:
i denti del pettine zobje glavnika
dente dell'ancora navt. krak sidra

6. geogr. gorski rogelj

7. bot.
dente di cane kokotiček (Erythronium dens canis)
dente di leone (piscialetto, soffione) regrat (Taraxacum officinale)

Federzinken, der, Technik vzmetni rogelj

Gabelzinke, die, rogelj vilic

jag¹ [džæg]

1. samostalnik
zareza, vrez, zobec, skalni rogelj, škrba
škotsko vbod z nožem

2. prehodni glagol
narezati, zarezati, nazobčati

cardō -inis, m (prim. gr. κραδάω, κραδαίνω vihtim, maham, omahujem, κόρδαξ ples)

1. vratni tečaj, stežaj; pri starih Rimljanih so bili tečaji navpično v vrata zabiti roglji, tako da so se vrteli v blazinah, pritrjenih na podboju: Pl., Luc. fr., Varr. fr., Plin. idr., foribus cardo stridebat ahenis V., emoti procumbunt cardine postes V., cardinem vertere V., O. ali versare O. vrata odpreti (odpirati); od tod cardines
a) obdelani kosi lesa, ki se drug v drugega začepljajo: cardo masculus rogelj, čep, c. femina blazinica, teč: Vitr.
b) zvezana venčna konca: Plin.

2. astr. točka, okoli katere se kaj vrti, vrtišče, tečaj, najpogosteje severni tečaj: Vitr., Sen. tr., Lucan., Stat., c. caeli Varr. severni tečaj, cum sim sub cardine mundi O. pod severnim tečajem, duplex c. Ci. poet. zemeljska os z obema tečajema, cardines mundi Col., Plin. oba zemeljska tečaja; od tod tudi stran neba, stran sveta, pas: Stat., totidem (quattuor) mundi cardines Q., c. Eous, Hesperius, occiduus, medius Lucan., meridianus, occidentalis, septentrionalis Veg., frigoris Arn. mrzli pas, omnes illius cardinis populi Fl.; središče, center, o zemlji, ki je po prepričanju starodavnikov središče vesolja: Plin. (II, 64, 64), o mesecu: Plin. (II, 9, 6), c. convexitatis Plin. središče in težišče, hemisphaerii Varr.; anni c. Plin. poletni sončni obrat, poletni kres, temporum cardines Plin. obdobje letnih časov; extremus c. Sen. tr., Lucan. starost; pri zemljemercih mejna črta, razmejitvena črta, mejnica, mejilnica, ki so jo na polju potegnili od juga proti severu: Plin.; od tod mejna črta nasploh: qui... Anconam velut cardinem haberent L., terminus est nunc imperii vestri mons Taurus: quidquid intra eum cardinem est, nihil longinquum vobis videri debet L.

3. pren. vrtišče = preokret, glavna točka, glavna stvar, glavna okoliščina: Val. Max., Lact., Arn., haud tanto cessabit cardine rerum V. ob tolikšnem preokretu položaja, cardine summo verti Val. Fl. biti v največji nevarnosti, factorum in cardine summo Stat., causae, litium c. Aug., tantae rei cardinem in arte tua non videbam Aug.

cīnctus -ūs, m(cingere)

1. prepasovanje, opasovanje: cotidiani cinctus Plin., Gabīnus cinctus ali c. Gabīnus V., L. idr. gabijsko opasovanje, poseben način nošenja toge, baje vpeljano iz Gabijev, običajno posebno pri nabožnih svečanostih: čez levo ramo viseči rogelj podpasane toge so potegnili pod desno pazduho na prsi.

2. met. pas, predpasnik, kakršne so nosili Rimljani pod togo preden je prišla v splošno rabo (semitska) tunika: Varr., Plin., Suet., Stat., Ap.

gôrski (-a -o) adj. di monte, del monte, montano, alpino, alpestre:
gorska cesta strada montana
gorska pokrajina paesaggio alpestre
gorske rastline, živali flora, fauna alpina
gorski greben cresta di monte
gorski vrhovi cime dei monti
gorska reševalna služba soccorso alpino
gorska straža guardia alpestre
gorski reševalec soccorritore alpino
med. gorska bolezen mal di montagna
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bot. gorska sretena geo (Geum montanum)
hist. gorski gospod feudatario appaltatore (di vigne)
gorski čok picco
gorski hrbet giogo
zool. gorski urh ululone (Bombina variegata)
šport. gorsko kolo mountain bike
voj. gorska artilerija artiglieria someggiata
gorska steza mulattiera
geogr. gorska veriga catena di monti, dorsale
mitol. gorska vila oreade
geogr. gorski greben giogaia, crinale
zool. gorski kozlič saltarupe, oreotrago (Oreotragus oreotragus)
geogr. gorski prelaz colle
gorski rogelj dente
zool. gorski škrjanček mattolina, lodola dei prati (Lullula arborea)

rogljíč (-a) m

1. gastr. cornetto, croissant; chifel

2. dem. od rogelj piccola punta

vilice ženski spol množina

1. die Gabel (desertne Kuchengabel, servirne Vorlegegabel)

2.
glasba glasbene vilice die Stimmgabel, die Klanggabel

3. tehnika die Gabel (tipalne Tastgabel, zadnje Hinterradgabel), die Schwinge; pri telefonu: die Gabelschaltung, der Gabelumschalter; železnica der Ausleger

4. pomorstvo pri čolnih: die Riemenauflage, die Dolle
držalo za vilice der Ausleger

5. za kvačkanje: die Häkelgabel
kvačkanje na vilice die Gabelhäkelei, Gimpenhäkelei
|
glava vilice der Gabelkopf
rogelj vilice die Gabelzinke

vzmetn|i [é] (-a, -o) Feder- (členek das Federgelenk, kovalnik der Federhammer, manometer das Federmanometer, obroček der Federring, rogelj der Federzinken, vlek der Federzug, ključavnica das [Federschloß] Federschloss, noga das Federbein, obesa die Federlasche, sponka die Federklemme, tehtnica fizika die Federwaage, jedro der Federkern, jeklo der Federstahl)
imeti vzmetne lastnosti federn

zíden mural; de muro

zidna opeka ladrillo m
zidni venec corona f mural
zidni rogelj almena f