Franja

aetās -ātis, gen. pl. aetātum, od L. naprej tudi aetātium, f (kontr. iz st.lat. aevitās; aevum)

I.

1. doba (človeškega) življenja, življenje: omnis aetas Pl., in aetate hominum Pl., breve tempus aetatis Ci., aetas eius incidit in ea tempora, quibus Macedones florebant N., quartus decimus aetatis annus T., aetatem agere Ci., Lucr., S. idr. ali degere Kom., Ci., Lucr., ali exigere in aliqua re Plin. ali gerere L. ali consumere, conterere in aliqua re CI. življenje prebiti. Pomni izraze: aetatem = celo ljubo življenje, svoje žive dni, vedno, večno: ut tibi superstes uxor aetatem siet Pl., quod solis vapor aetatem non posse videtur efficere Lucr.; in aetate (hominum) v človeškem življenju = na čase, včasih: amicum castigare... in aetate utile Pl., tako tudi: in vita atque in aetate Pl.; od tod aetas mea, tua moje, tvoje življenje, moja, tvoja blaginja, skoraj = jaz, ti: in te nunc omnes spes sunt aetati meae Pl., vae aetati tuae, vae capiti atque aetati tuae Pl., aliquid tulisse mali capiti atque aetati illorum Ter.; occ. doba (človeškega) življenja = človeški rod (= 30 let): hominis aetatem duratura erat magnitudo L. le en rod, tertiam iam aetatem hominum vivebat (Nestor) Ci., singulis aetatibus Ci., quattuor continuis aetatibus, per multas aetates Cu., altera iam teritur bellis civilibus aetas H.; redko in le pri pesnikih je aetas doba 100 let: vixi annos bis centum: nunc tertia vivitur aetas O.

2. doba (človeškega) življenja = leta, (relativna) starost: amicitia incepta pueris cum aetate accrevit Ter. z leti, aetas succedit aetati Ci., pueri huius aetatis Ci., filius id (= eius) aetatis, sumus id aetatis Ci., tako tudi: hoc (illud, istuc) aetatis Kom., quid aetatis tibi videor? Pl. kaj misliš, koliko let imam? aetate superiores (naspr. pueri) Varr., aetate pares V., maior aetate et dignitate L., anteire alicui aetate, aliquem aetate praecurrere Ci., antecedere aetate Ci. ali antecedere aliquem aetate C. starejši biti (od koga), procedere, progredi aetate Ci. starejši postajati, per aetatem C. zaradi starosti; v pl. (o več osebah): vincunt numero, vincunt aetatibus Ci., ambo florentes aetatibus V., discrimine aetatium, plures omnium generum atque aetatium L., homines omnium aetatium Gell.; z natančnejšimi določili: iniens aetas CI. prva leta življenja, ab ineunte aetate Ci. = a prima aetate Ci. ali ab aetate prima Suet. = ab initio aetatis Ci. = a primo tempore, a primis temporibus aetatis Ci. = a principio aetatis Suet. od mladih nog, bona aetas Ci. dobra leta, mala aetas Pl., Acc. ap. Non., Afr. ap. Non., Pac. ap. Non. huda leta, aetas nova (naspr. aetas serior) O. čvrsta mladost, aet. integra Pac. fr., Afr. fr., Kom., T. cvet mladosti, florens aetas Ci. ali flos aetatis Ci., Lucr., L., Suet. cvetoča mladost, cvet mladosti, mladost, aet. media Pl., Ci., Plin., aet. adulta Ci., Lucr., iam constans Ci., nondum constans Suet., imbecilla S., segnis Cu., mollis, inertior O., firmata Ci., V., iam corroborata, infirma, decrepita, ingravescens, provecta, grandior, inferior, superior, extrema, longa, longissima Ci., aetas senecta Pl., S. fr., maior Gell., aetate iam affectā Ci. že v letih, aetate exactā Ci. idr. ali actā aetate Ci. v visoki starosti, aetas pubes, tenera, virilis H., puellaris Q., iuvenilis Aug., ad petendum (magistratum) legitima aetas L., aet. senatoria (25. leto) T., consularis (43. leto) Ci., militaris (17. leto) S. zakonita starost za vojaščino, quibus aetas ad militandum gravior esset L. ki bi bili že prestari za vojaščino, aetatem habes opportunissimam Ci. ep. v najlepših letih si; pesn. z inf.: aetas... pati hymenaeos V.

3. occ.
a) mladost: neque sciebat neque per aetatem etiam potis erat Ter. zaradi mladosti, huius formam (lepoto) atque aetatem vides Ter., qui aliquid formae, aetatis artificiique habebant Ci., ad dicendum impedimento est aetas et pudor, qui ornat aetatem Ci., amici regis, qui propter aetatem eius in curatione regni erant C., aetatis maxime paenitebat L. najbolj so se spotikali nad njegovo mladostjo, te superesse velim, tua vitā dignior aetas V., in ipso robore aetatis Cu., carus eris Romae, donec te deseret aetas H., aetati indulgere Suet., expers belli propter aetatem Suet.
b) doraslost, leta za ženitev (možitev), moška leta: in aetatem venire L. priti v leta, aetas populorum et civitatum Ci. „cvetoča“ doba.
c) visoka, siva starost, (stara) leta, priletnost: aetate non quis obtuerier Pl. od starosti, aetate gravis L., aetate confectus S., V., Cat., adfectus aetate Ci., aetatis vacatio N. ali excusatio C., Hirt., Cu. spričo visoke starosti, propter aetatem pedibus iam non valebat N., nusquam tantum tribuitur aetati, nusquam senectus est honoratior Ci.; o stvareh: aetatem ferre Ci. ap. Macr. ali pati Sen. ph. (o vinu) starost prenesti = postarati se moči (in vendar se ne pokvariti), aetates tabularum Petr., aetates aedificiorum Pap. (Dig.).

4. met. starostna vrsta = ljudje neke starosti: H., O., aetas puerilis Ci. ali puerilis aetas N. = deštvo, dečki, senilis aetas (= senes) Cael., infirmitas puerorum, gravitas constantis aetatis Ci., puellis parcere, a qua aetate hostes abstinerent L., aetas robustior L., vestra aetas CI. ljudje vaše starosti, vaši vrstniki, omnis aetas L., T., Suet. ali omnes aetates Ci. ljudje vsake starosti, stari in mladi.

— II.

1. čas: sunt facta eius immortalitatis, nomen aetatis Ci., volat enim aetas Ci., labitur occulte fallitque volatilis aetas O., veniet aetas, cum... V., omnia fert aetas V., attulit nobis aetas consilium V., quidquid sub terra est, in apricum proferet aetas H., nec si quid lusit Anacreon, delevit aetas H., omnis aetatis clarissimus Cu., longa aetas H. dolgost časa, aetate tam longā Fl., aetate Fl. (III, 13, 7) zaradi zastarelosti; v pl.: sempiternae saeculorum aetates Ci.

2. occ. (določena) doba, vek, obdobje: Romuli aetas Ci., clarissimus imperator suae aetatis L., ultima Cumaei carminis aetas V., superior aetas C., praesens aetas Cu., haec extrema fuit aetas imperatorum Atheniensium N. zadnja sijajna doba, Thucydides eiusdem aetatis fuit N. vrstnik, heroicis aetatibus Ci., nostram ad aetatem, usque ad hanc aetatem Ci., illustrium hominum aetates et tempora Ci.

3. met. rod kake dobe: omnis quem credidit aetas V., quid nos dura refugimus aetas H., aurea prima sata est aetas O., disce tamen, veniens aetas O., saecula aetas Plin., incuriosa suorum aetas T.; pesn.: verborum vetus aetas H. zastarele besede.

aevum -ī, n (iz *aivom, st.lat. aevom; prim. gr. αἰών doba življenja, večnost, αἰεί vedno, lat. aevitas, aetas, aeviternus, aeternus)

1. neomejeni čas, večnost: Varr., in caelo beati aevo sempiterno fruuntur Ci., securum agere aevum Lucr., H., aevum annosum Lucan., aevum saeculorum omnium Q.; aevum H. ali in aevum H., Plin. ali in omne aevum H. na vse večne čase, ne veke, ex aevo Vitr. od vekomaj, per aevum Lucr. večno = aevo Col. ali aevo immortali, aevo perpetuo Vitr. ali aevis (durare) Plin., ab aevo condito Plin. od začetka sveta; pren.: de quibus consensus aevi iudicaverint Plin. soglasne sodbe vseh časov.

2. večno trajanje, neminljivost, nesmrtnost: populis donare mortalibus aevum Lucan.

3. doba (čas) človeškega življenja, življenje: imbecilla (natura hominum) atque aevi brevis S. kratkoživa, vive memor, quam sis aevi brevis H.; pesn.: aevum agere in armis Pac. ap. Ci. ali aevum agitare Enn. ap. Ci., V. čas življenja preživeti, tako tudi: in beatorum insulis immortale aevum degere Ci. fr., aevum exigere studiis O., aevum traducere leniter H.; o stvareh: perbrevis aevi Carthaginem esse L.; tudi doba (človeškega) življenja = človeški rod (= 30 let): ter aevo functus (Nestor) H.

4. doba (človeškega) življenja = leta, (relativna) starost: meum si quis te percontabitur aevum H., omnis aevi homines Suet. ljudje vsake starosti, mladi in stari, aev. iuvenile Sen. ph., flos aevi Lucr., O. mladost, aevo florente puella Lucr. v cvetoči mladosti, integer aevi sanguis V. neoslabljena, integer aevi Ascanius V. v cvetu mladosti = integri aevi Enn. fr., iniens aevum Lucr. = primum aev. O., Val. Fl. = viride aev. O. mladost; pren. starost rastlin in živali: aevi piscium memorandum exemplum Plin., aev. arborum Plin., crescit occulto velut arbor aevo fama Marcelli H. neopaženo; occ. visoka, siva starost, priletnost, stara leta: aevo macieque senescunt Lucr., aevi maturus V. mator, prileten, grandis aevo T. ali aevo gravis Lamp. prileten, annis aevoque soluti O. ostareli in onemogli, aevo confectus, obsitus V. od let sključen.

5. doba = čas, vek: omnis aevi clari viri L., nostrum aev. O., Vell., omnibus aevis O. v vseh obdobjih, veteris non inscius aevi O., haud venturi inscius aevi V., fama miratrix senioris aevi Sen. tr., aevo sequenti V. v prihodnjih časih, sequentis aevi memoria T., ad hoc aevi Plin. doslej, per tantum aevi occulta T. toliko časa, tako dolgo, aevum animo percurrere Sen. ph. stoletja, corpus aevo terraque putrefactum Plin. iun., rursus aevo durat Plin. drži zopet dolgo. — Soobl. aevus -ī, m: Pl., Lucr.

alcabela ženski spol rod, pleme, poreklo; kup, omot, cula, sveženj

alcurnia ženski spol rod, pleme, poreklo; zarod

de noble alcurnia plemiškega rodu

ascendance [asɑ̃dɑ̃s] féminin, astronomie vzhajanje zvezd; sorodstvo (v navzgornji vrsti), rod, poreklo; predniki

il est d'ascendance bretonne njegovi predniki so bili Bretonci; po rodu je iz Bretanje
être d'ascendance ouvrière biti delavskega porekla

ascendencia ženski spol sorodstvo v navzgornji vrsti; predniki; poreklo, rod

birth [bə́:ɵ] samostalnik
rojstvo; porod; izvor, nastanek; plod; sorodstvo; rodovnik, vir, rod

by birth po izvoru
certificate of birth rojstni list
birth control kontracepcija
to give birth roditi; figurativno povzročiti
new birth regeneracija
two at a birth dvojčka
a man of birth and breeding plemenit, uglajen človek
monstrous birth spaček, spovitek
untimely birth negodni porod

blood¹ [blʌd] samostalnik
kri
figurativno prelivanje krvi, pokol, umor; sorodstvo, rasa, rod; izvor; pogum, strast; rastlinski sok; gizdalin

blood bank krvna banka
blood donor krvodajalec, -lka
blood bespotted okrvavljen, krvav
blood bath prelivanje krvi
cold blood hladnokrvnost; premišljenost
in cold blood hladnokrvno
bad (ali ill) blood sovraštvo, prepir
blood count krvna slika
full blood čistokrven
hot blood vročekrvnost
to make one's blood boil razjeziti koga
to make one's blood creep grozo v kom zbuditi
to dip one's hands in blood oskruniti si roke s krvjo
one's own flesh and blood člani iste družine
you cannot make blood out of a stone kjer nič ni, še vojska ne vzame
blood and thunder literature zanikrna literatura
it runs in the blood to je v družini
to have s.o.'s blood on one's head imeti koga na vesti
blood group krvna skupina
half blood po poli (brat)
blood shed prelivanje krvi, pokol
blood transfusion transfuzija krvi
fresh blood novi člani
base blood nezakonsko rojstvo
a man of blood surovež
blood is thicker than water kri ni voda
to have (ali get) one's blood up razhuditi se
to draw blood raniti
his blood is up besen je
navtika, sleng Nelson's blood rum
blood test krvna analiza
blood royal kraljevska kri
to breed ill blood delati razprtije
to spill (ali shed) blood prelivati kri
pogovorno young blood vročekrvnež
to let blood kri puščati

casa f

1. hiša:
casa di città, di campagna mestna, kmečka hiša

2. dom:
andare a casa iti domov
uscir di casa iti z doma
mettere su casa ustvariti si dom; opremiti dom
cercar casa iskati stanovanje
fatto in casa domač (hrana)
giocare in casa, fuori casa šport igrati doma, na domačem igrišču; gostovati
casa di Dio relig. božja hiša, cerkev
mandare uno a casa del diavolo pren. poslati koga k vragu
abitare a casa del diavolo pren. živeti bogu za hrbtom
tenere la lingua a casa pren. brzdati jezik
casa religiosa samostan
mandare avanti la casa skrbeti za družino, vzdrževati družino
uomo, donna di casa skrben gospodar, skrbna gospodinja
fare gli onori di casa koga ljubeznivo sprejeti
essere di casa biti domač

3. rod, rodbina, vladarska hiša, družina:
la real casa kraljeva družina

4.
casa di cura sanatorij; zdravilišče
casa di ricovero dom za onemogle
casa di pena kaznilnica
casa di correzione poboljševalni dom, prevzgojni dom
casa dello studente dijaški, študentski dom
casa di tolleranza, casa chiusa javna hiša
casa da gioco igralnica

5. podjetje, trgovska družba; trgovina:
casa editrice založba
la casa del caffè prodajalna kave
casa di mode modna hiša

6. igre šahovsko polje
PREGOVORI: casa mia, casa mia, per piccina che tu sia tu mi sembri una badia preg. ljubo doma, kdor ga ima

casa ženski spol hiša, poslopje, dom, bivališče; služinčad; gospodarstvo, gospodinjstvo; trgovska hiša, tvrdka, podjetje, firma; družina, rod(ovina); šahovsko polje

casa bancaria banka
casa de beneficencia, casa de caridad ubožnica
Casa Blanca Bela hiša (v Washingtonu)
casa de campo dvorec na deželi, vila
casa de comercio trgovska hiša
casa de comidas gostišče, gostilna
casa de comisiones komisijska trgovina
casa de cita(s) prenočišče, hotel
casa consistorial, casas consistoriales mestni urad, rotovž
casa de corrección poboljševalnica
casa de correos poštno poslopje, pošta
casa cuna hospicio ubožnica
casa del cura župnišče
casa editorial založba
casa de empeños zastavljalnica
casa expedidora razpošiljalnica
casa exportadora, casa de exportación izvozno podjetje
casa de (niños) expósitos najdenišnica
casa de fieras zverinjak, živalski vrt
casa de huéspedes penzion, gostišče
casa importadora uvozno podjetje
casa de juego igralnica
casa de labor, casa de labranza pristava, posestvo na kmetih
casa de locos blaznica
casa de maternidad porodnišnica
casa de moneda kovnica denarja
casa del montero lovska koča
casa de orates blaznica
casa particular zasebna hiša
casa de préstamos posojilnica
la Casa del Pueblo občinska hiša, občina, rotovž
casa real kraljeva palača, kraljev dvor
casa de salud zdravilišče
casa de socorso postaja prve pomoči
casa de tía (fam) ječa, zapor
casa de trueno razvpita hiša
casa de vecindad majhna meščanska, stanovanjska hiša
gente de casa sosedje, znanci
a casa domov
ir a casa de alg. iti h komu (na dom)
de casa en casa od hiše do hiše
los de casa domači (ljudje)
en (su) casa doma
asentar casa nov dom si ustvariti
no caber en toda la casa ves razburjen biti, razburiti se
echar la casa por la ventana denar skoz okno metati, zapravljivo živeti
estar de casa biti v domači obleki; domač biti
guardar la casa (morati) ostati doma
¡pase V. por mi casa! oglasite se pri meni!
poner casa dom si ustvariti, nastaniti se, naseliti se
ya sabe V. su casa, ahí tiene V. su casa obiščite me spet kmalu (vljudnostna formula)
en casa del gaitero todos son danzantes kot so stari peli, tako mladi žvrgolijo
cada uno manda en su casa vsak je gospodar v svoji hiši

casato m

1. priimek

2. rod, rodovina

casta ženski spol kasta, družbeni razred, rod, pleme, rasa; vrsta

espíritu de casta kastni duh
perro de casta čistokrven pes
venir de casta biti prirojen

ceppo m

1. panj, štor

2. pren. rod:
nascere dal medesimo ceppo biti istega rodu

3. ekst. klada; božično drevo, jelka; Božič:
fare il ceppo praznovati Božič

4. strojn. zavorna čeljust

5. pušica

6.
ceppi pl. hist. klade; pren. suženjstvo:
spezzare i ceppi pren. zlomiti spone, osvoboditi se

clan¹ [klæn] samostalnik
škotsko pleme, rod
figurativno svojci, klika

clan [klɑ̃] masculin pleme, rod, klan; figuré klika, klapa

esprit masculin de clan klikarsko

cōrpo m

1. telo:
corpo solido, liquido, gassoso fiz. trdno, tekoče, plinasto telo
corpo morto kem. inertno telo
corpi celesti nebesna telesa
gravità dei corpi težnost teles; ekst. predmet:
corpo del reato pravo korpus delikti

2. človeško telo; postava; telesna konstitucija:
avere un corpo asciutto biti vitke postave
guardia del corpo telesni stražar; pren. zaupna oseba
anima e corpo pren. z dušo in telesom
in corpo e anima pren. osebno
avere qcs. in corpo pren. biti zaskrbljen
avere il diavolo in corpo pren. biti nemiren
ricacciare le parole in corpo a qcn. koga ostro zavrniti
a corpo morto pren. besno, z vso silo
combattere corpo a corpo bojevati se prsi v prsi
gli dissi tutto ciò che avevo in corpo povedal sem mu, kar mi je ležalo na srcu
corpo di Bacco! inter. hudiča! prekleto!; ekst. truplo

3. trebuh:
a corpo vuoto, pieno tešč, po jedi
andare di corpo pog. evfemistično opraviti potrebo

4. glavni, osrednji del:
il corpo di un palazzo osrednji del zgradbe
il corpo del discorso osrednji del govora

5. trdnost, čvrstost:
il corpo della voce čvrstost glasu
questo vino ha corpo to vino je močno

6. zbor, ansambel:
corpo diplomatico diplomatski zbor
corpo insegnante učiteljski, predavateljski zbor
corpo di ballo balet, baletni ansambel
corpo elettorale volilno telo, volivci
spirito di corpo solidarnost

7. voj. rod; posebna enota; korpus:
il corpo degli alpini rod alpincev
corpo di guardia stražarji (v izmeni); ekst. stražarnica
corpo d'armata armadni korpus

8. (raccolta ordinata delle opere di un autore) korpus

9. navt. ladijski trup

10. tisk korpus:
corpo minore petit

cuna ženski spol zibel; domovina, rojstni kraj; izvor, rod, pokolenje; detinstvo

canción de cuna uspavanka
de humilde cuna nizkega rodu
lo que se aprende en la cuna, siempre dura česar se je Janezek učil, to Janez zna

ćȍk m (t. kok)
1. korenina
2. rod, prednik: od tebe ne ostalo traga, ćok ti se iskopao! da bi ostal brez potomcev!

descent [disént] samostalnik
sestop, spust; izkrcanje sovražnika; pobočje, strmina; podedovanje; izvor, rod, pokolenje

to make a descent izkrcati se, nepričakovano napasti
to acquire by descent podedovati
descent from the cross snemanje s križa
descent into Hell pot v pekel

discendēnza f

1. rod; potomstvo:
discendenza di Adamo človeški rod, človeštvo

2. rod, izvor; rodbina:
vantare una nobile discendenza biti plemiškega rodu