Franja

fell⁴ [fel] prehodni glagol
(po)sekati, podreti; (za)robiti

flange [flændž]

1. samostalnik
rob kolesa, flanša, prirobnica, prirobek

2. prehodni glagol
robiti

fringe² [frindž] prehodni glagol
(ob)robiti; z resicami krasiti

infilzare

A) v. tr. (pres. infilzo)

1. natakniti, natikati; nizati (tudi pren.)

2. natakniti, natikati; nabosti, nabadati; prebosti, prebadati:
infilzare cubetti di carne nello spiedo natikati koščke mesa na raženj

3. obrt robiti

B) ➞ infilzarsi v. rifl. (pres. mi infilzo) raniti se, nabosti se:
infilzarsi da sé pren. sam sebi škodovati

ȉvičiti -īm
1. obrobljati: vrbe su ivičile obalu; severna Srbija iviči se sa Srpsko-Madžarskom nizijom severno Srbijo obroblja Srbsko-Madžarska nižina; iznad šume, kojom se iviči vidokrug, uzdiže se oblak nad gozdom, ki obroblja obzorje, se vzdiguje oblak
2. robiti: ivičiti znači savijati malo kraj i šiti ga da se ne izvuku konci

kanteln robiti

kappen (abschneiden) odrezati, prirezati, presekati; ein Tier: kastrirati, einen Hahn: kopuniti; ein Gespräch, eine Beziehung: prekiniti, pretrgati; Geldmittel: zmanjšati, reducirati; Technik previhati, podvihati; robiti; Holz: čeliti, očeliti

list⁴ [list]

1. samostalnik
živ rob (tkanine), obšiv, krajevina, trak

2. prehodni glagol
robiti, zarobiti, tapecirati robove (vrat, oken)

moleter [mɔlte] verbe transitif (ob)robiti; rebričiti

orlare v. tr. (pres. ōrlo) robiti, obrobiti

počénjati -am nedov., роби́ти роблю́ недок.

počéti -čnèm nedov., роби́ти роблю́ недок.

prae-texō -ere -texuī -textum (prae in texere)

1. spredaj opremiti (opremljati) s kako tkanino, obši(va)ti, obkrojiti (obkrojevati), (ob)robiti (obrobljati): purpura saepe tuos praetexit amictūs O., toga ali tunica purpurā praetexta L., toga praetexta Ci., Vell. ali subst. praetexta -ae, f: Luc. fr., Ci., T., Pr., Val. Max. idr. ali (pesn.) praetextum velamen Sil. s škrlatom obrobljena toga, ki so jo nosili rimski kralji, višji oblastniki in državni uradniki, svečeniki, pa tudi svobodnorojeni dečki do 17. leta; od tod praetextus senatus Pr. s škrlatnoobrobljeno (bagrenoobrobljeno) togo ogrnjeni senat, senat, ogrnjen v toge, obrobljene s škrlatom; meton. praetexta -ae, f (sc. fabula) pretéksta = rimska narodna tragedija (žaloigra), ki je obravnavala rimsko nacionalno tematiko; kot junaki so v njej nastopali rimski odličniki v togi, obrobljeni s škrlatom (naspr. togata (sc. fabula) gl. togātus): H., Asin. Poll. ap. Ci. ep.

2. metaf.
a) postaviti (postavljati) koga (kaj) pred koga (kaj), predpostaviti (predstavljati), na čelo postaviti (postavljati): retia piscibus Plin., nomina auctorum ali auctores volumini Plin., tibi maximus honor postibus praetexi Plin. iun. stati (kot kip) ob podbojih svetišč.
b) (ob)robiti (obrobljati), spredaj opremiti (opremljati), spredaj zakri(va)ti: ripas arundine V., puppes praetexant litora V. „robijo obrežje“ = stojijo pred obrežjem, montes eas gentes praetexunt Plin. stojijo (se dvigajo, se razprostirajo) pred temi ljudstvi, nationes Rheno praetexuntur T. bivajo za Renom, se razprostirajo ob Renu, carmen primis litteris sententiā praetexitur Ci. prvi verzi pesmi tvorijo (vsebujejo) rek, v prvih verzih pesmi se skriva rek, natura omnia lenioribus principiis praetexuit Ci. je vse opremila z … = povsod skrbi za lahne prehode = ne dela (pre)skokov.
c) (o)krasiti, (o)lepšati, (o)dičiti: Augusto praetextum nomine templum O., littera praetexat fastigia chartae Tib. moje ime naj stoji kot napis na … ; occ. prikriti (prikrivati), zakriti (zakrivati), skriti (skrivati) = lepšati, lepotiti, olepš(ev)ati: Cl., culpam nomine coniugii V.
d) kot pretvezo (kot izgovor, v pretvezo, v izgovor) navesti (navajati), za pretvezo (izgovor) imeti, izgovoriti (izgovarjati) se: Iust., Val. Max. idr., cupiditatem triumphi Ci., libertas et speciosa nomina praetexuntur T., honestiorem causam (sc. esse) libertatis quam servitutis praetexi titulo (dat.) L. da je kot izvesek častneje navesti (uporabiti) zadevo svobode kot pa sužnosti; z ACI: esse rem publicam Vell., servatam ab eo filiam T. — Od tod subst. pt. pf. praetextum -ī, n

1. okras(je), nakit, dika, ponos, slava: rei publicae Sen. ph., abiecto honoris praetexto Val. Max.

2. pretveza, izgovor: Sen. rh., Suet., rei publicae T., Ravennam revertit praetexto classem adloquendi T. pod pretvezo (z izgovorom), da hoče nagovoriti ladjevje.

rúbiti rûbīm
1. robiti: rubiti platno
2. zaokroževati, robiti
3. sekati, obglavljati: rubiti glavu; i tko dom svoj ljubi, njemu krvnik glavu rubi

säumen¹ robiti, zarobiti, obrobiti, zarobljati, obrobljati; eine Straße usw.: stati ob; Technik robiti

sicken Technik žlebiti; robiti

spigolare v. tr. (pres. spigolo)

1. pobirati klasje

2. pren. paberkovati

3. šport robiti

tiví -ésc vt. (za)robiti

zarubljívati -rùbljujēm robiti: zarubljivati čaršave, ponjave

облямо́вувати -вую недок., robíti róbim nedov.