Franja

hand-carried [hǽndkærid] pridevnik
ročen, prenosen

handgerecht ročen, priročen

handlich priročen, ročen, praktičen; figurativ obvladljiv

handy¹ [hǽndi] pridevnik
ročen, spreten, pripraven, lahek za upravljanje; pri roki, dosegljiv

handy man za vse pripraven človek, faktotum
to have s.th. handy imeti kaj pri roki

knacky [nǽki] pridevnik
spreten, ročen, vešč

manesco agg. (m pl. -chi)

1. pretepaški

2. ročen

manual¹ [mǽnjuəl] pridevnik (manually prislov)
ročen, na roko narejen, ki dela z rokami

manual alphabet abeceda (na prste) za gluhoneme
manual aptitude ročna spretnost, pripravnost
manual labourer ročni delavec
manual operation ročni obrat

manuál

I. -ă (-i, -e) adj. ročen

II. -e n priročnik, učbenik

manuale¹ agg. ročen, manualen:
lavoro manuale fizično delo

manuālis -e (manus) ročen, z roko prijet, roko (pest) polneč: pecten Plin., fasciculus Plin., libellus Serv., scopae Plin. nekaj pesti protja, lapides Sis. ap. Non. ali saxa T. (= gr. χερμάδια) ki jih je mogoče zagnati (lučati) z roko, vehiculum (= gr. χειραμάψιον) Cael. samotežen voz, aqua Tert. za umivanje rok, digiti Cass. na roki (naspr. na nogi), mola Hier., Aus. žrmlje. — Od tod subst. manuāle -is, n tok za knjige: Mart.

manuārius 3 (manus) ročen: molae Icti. žrmlje, aes Gell. pri kockanju dobljen denar, priigran denar. — Od tod subst. manuārius -iī, m žepar, tat: Gell.

manuel, le [manɥɛl] adjectif ročen; masculin priročnik, učbenik (de chimie kemije)

composition féminin manuelle (typographie) ročni stavek
habilité féminin manuelle ročna spretnost
ouvrage masculin, travail masculin manuel ročno delo

mȁnuēlan -lna -o (lat. manualis) manualen, ročen

neat-handed [ní:thændid] pridevnik
spreten, ročen

nimble-fingered [nímblifiŋgəd] pridevnik
ročen, spreten; dolgoprst, tatinski

pernīx -īcis, adv. pernīciter (perna; pernīx torej = dober v petah (nogah), hoden)

1. vztrajen, zdržljiv, vzdržljiv, potrpežljiv: taurus V., Apulus H.

2. uren, hiter, gibčen, ročen, jadrn, (po)skočen, okreten, gibek, spreten, hitro napredujoč (naspr. gravis neokreten): Lucr., Fl. idr., homo Pl., sum pernix pedibus, manibus mobilis Pl., corpus L., puella Cat., (Famae) pernices alae V., pernicibus haec fatur virgo et pernicibus ignea plantis transit ecum cursu frenisque adversa prehensis V., alae V., velocitas Plin., pernicior vento Stat., penicissimi temporis celeritas Sen. ph., canis pecuarius, pernicissimae quadrigae Col., tigres … saevum ferarum genus et pernix Col., fuga, cursor, volatus, Mercuri potestas Ap.; adv.: perniciter aliquem alterā manu apprehendere Pl., perniciter equo desilire L., perniciter exsilire Cat., pernicius, quo libuerit, exsultant Plin., tortā ruunt pernicius hastā Cl.; pesn. z inf.: amata relinquere pernix H. hitro pripravljena.

práctic -ă (-i, -e) adj.

1. praktičen; stvaren

2. uporaben, koristen

3. spreten, ročen, izurjen, iznajdljiv

practical [prǽktikəl] pridevnik (practically prislov)
praktičen, uporaben; izvedljiv; smotrn, koristen; spreten, ročen, izkušen; resničen, stvaren; priučen

practical joke hudomušna šala na tuj račun
practical nurse priučena bolničarka
practical chemistry uporabna kemija
gledališče practical door vrata na odru, ki se lahko odpirajo

pratico

A) agg. (m pl. -ci)

1. praktičen, v zvezi s prakso

2. vsakdanjim potrebam namenjen, uporaben, koristen:
consiglio pratico koristen nasvet
all'atto pratico v praksi

3. spreten, pripraven, ročen, izurjen, izkušen; doma (v):
operaio pratico del mestiere v poslu izurjen delavec
sono pratico della zona ta predel dobro poznam

B) m (pl. -ci)

1. praktik

2. (perito) izvedenec, veščak

probus 3 (iz *pro in *bhu̯o- (iz indoev. kor. *bhū- biti [prim. fui]; prim. superbus iz super + *bhu̯-os)

1. s preizkusom (preskusom, preskušnjo, preizkušnjo, testom) potrjen, preizkušen, od tod dober, (na)ročen, pripraven: Pl., Col., artifex Ter., ingenium Ci. dobra glava, navigium C., argentum L.

2. metaf. (nravno, moralno, značajsko) dober, (blago)nraven, pošten, pravičen, kreposten, neoporečen, vrl, skromen: Pl., H., Plin. idr., adulescens Ci., mulier Ter., homo probior Ci., vir probissimus Plin. iun., proba oratio Ci. kreposten. — Adv. probē (pri Pl. probĕ)

1. dobro, dodobra, prav, kakor je prav, zelo, prikladno, primerno, ustrezno, spretno, pošteno, temeljito, popolnoma: probe scire, nosse, meminisse Ci., fortitudo probe definitur a Stoicis Ci., probe narras Ter. dobro vest prinašaš, probe errare, perire Pl., mimos scite magis quam probe actitavit T. bolj umetelno kot dostojno, Ciceronem probe (zgledno) ac vetuste (klasično) locutum (sc. esse) Gell.; kot potrjevalen odgovor = prav! dobro!: Kom., probissime Ter. prav dobro.

2. metaf. pošteno: probe se agere circa omne negotium suum Ulp. (Dig.).