Franja

ragliata f

1. riganje

2. vreščanje

raglio m (pl. -gli)

1. riganje

2. pren. grdo, neuglašeno petje
PREGOVORI: raglio d'asino non sale al cielo preg. žaljivke bedakov prizadenejo samo njim enake

rebuzno moški spol riganje (osel)

regüeldo moški spol kolcanje, riganje; širokoustenje

regurgitation [rigə:džitéišən] samostalnik
bljuvanje, bruhanje, povračanje, riganje, spahovanje; povraten tok

renvoi [rɑ̃vwa] masculin vračanje, vrnitev; odbijanje, odboj; odgoditev, odlog; napotitev; odslovitev; odpust(itev); juridique prenos zadeve drugemu sodniku; familier riganje, spahovanje

renvoi d'une lettre, d'une marchandise vrnitev pisma, blaga
renvoi d'un ouvrier, d'un employé odpust delavca, uslužbenca
renvoi d'une interpeilation à une date ultérieure odgoditev interpelacije na poznejši datum
décider le renvoi d'un élève skleniti odpust, izključitev za učenca
faire un renvoi, (familier) rigniti
le tribunal a prononcé le renvoi du procès à huitaine sodišče je odločilo odgoditev procesa za teden dni

restāgnātiō -ōnis, f (restāgnāre)

1. izstòp, izstópanje, iztèk, iztékanje, razliv(anje), razlitje vode, poplavljanje, poplava: Oceani, Euphratis Plin.

2. vračanje (dvigovanje) iz želodca, spahovanje, riganje, rigavica: alvi (želodca) Plin.

rèvānje s
1. rjutje, rjovenje
2. riganje
3. vretje na dan

rot [ro] masculin riganje

il a fait, il a lâché un rot rignilo se mu je

ructāmen -inis, n (ructāre) riganje, bruhanje, bljuvanje, kolcanje: Prud.

ructus -ūs, m (*rugere, ructāre) riganje, bruhanje, bljuvanje: Pl., Ci. idr., ructus gignere Plin., ructus movere Plin., ructus facere Plin.; pren.: ex quibus profluentes fontium erumpunt ructus Vitr.

rudītus -ūs, m (rudere) riganje (rikanje, rukanje) osla: intus aedium audito ruditu meo, praedam absconditam latibulis aedium rati Ap.

rugītus -ūs, m (rugīre)

1. rjovenje, renčanje, tuljenje, rikanje, riganje, rukanje, ručánje, bečánje: leonum rugitus (pl.) Hier., edidit alia die in amphit[h]eatro una missione centum iubatos leones, qui rugitibus suis tonitrus excitabant Vop., rugitus leoninus Iul. Val., leonis Vulg.

2. intestinorum rugitus (= gr. βορβορυγμός) kruljenje, krulba, krulež, zavijanje, klokotanje, ropotanje v želodcu, črevesju: Cael., Hier.

Rülps, der, (-es, -e) rigec, riganje

Rülpser, der, (-s, -) rigec, riganje

rutto m kolcanje; riganje

Schluckauf, der, kolcanje; Medizin kolcanje, riganje

singulto m kolcanje; riganje; ihtenje:
avere il singulto kolcati
scoppiare in singulti bruhniti v jok

singultus -ūs, m (beseda etim. ni zadovoljivo pojasnjena; po ljudski etim. naj bi izhajala iz gluttiō (in morda gula), po drugi razlagi naj bi šlo za frequ. k *singulere (iz singulus) „posamezno hropenje“ ali „spahovanje“, vendar podobnih paralel ni mogoče najti; po tretji razlagi naj bi beseda (morda) izhajala iz *sm-g- skupaj in *glutus (sor. z gula))

1. ihtenje, ihta, hlip(t)anje, kolc(anje): multas lacrimas et fletum cum singultu videre potuisti Ci., singultu medios impediente sonos O., singultuque pias interrumpente querellas O., singultus frequens Lucr., pectus atque ora singultu quatiens T.; pesn. pogosto v pl.: mitte singultus H. pusti ihto (jok), pleno singultibus ore O., frigiduli singultus Cat.

2. occ.
a) kot bolezen kolc(anje), podrigavanje, riganje, spahovanje, singúltus, starejše kolcavica, klipavica: Sen. ph., Plin., Ps.-Q. (Decl.).
b) hropenje, hropot umirajočih: Sen. ph., longis singultibus ilia pulsat V.; tudi o konjih: ilia singultu tendunt V.
c) o podobnem glasu α) živali αα) kokanje, kvokanje, klokanje, klokotanje, kokodakanje, kokodajs(k)anje, kropanje kokoši: Col. αβ) krakanje vran: Plin. β) vode klokanje, klokotanje, žuborenje: Plin. iun.

отрыжка f kolcanje, riganje; pren. preostanek