Franja

nóžev -a, -o of a knife

nóžev, -a, -oa klina knife-blade
nóžev, -a, -oa konica point of a knife
nóžev, -a, -oo rezilo, ostrina knife-edge
nóžev, -a, -o ročaj knife-handle

nožnica samostalnik
1. (ženski spolni organ) ▸ hüvelyVeliko deklet ima pol leta pred prvo menstruacijo izcedek iz nožnice. ▸ Az első menstruáció előtt hat hónappal sok lánynál jelentkezik hüvelyfolyás.

2. (pripomoček za rezilo) ▸ hüvely, tokIz žepa je izvlekel kovinsko nožnico in iz nje zelo nabrušen nož. ▸ Egy fémtokot vett elő a zsebéből, abból pedig egy nagyon éles kést.
3. botanika (del lista) ▸ hüvely
Stebelni listi s svojimi nožnicami ustvarjajo navidezno steblo. ▸ A szárlevelek a hüvelyeikkel látszólagos szárt képeznek.
Sopomenke: listna nožnica

óster (-tra -o) adj.

1. tagliente, affilato; aguzzo; acuminato:
oster nož coltello tagliente
ostri zobje denti aguzzi
ostro rezilo lama affilata

2. aspro, pungente, ispido; brusco; rigido:
ostra brada barba ispida
oster veter vento brusco
oster mraz un freddo pungente

3. acuto, netto:
ostri obrisi contorni netti

4. acuto; penetrante:
oster vid vista acuta

5. aspro, duro, reciso; crudo; sferzante, mordante, graffiante:
ostre besede parole dure
oster odgovor risposta recisa
ostra kritika una critica sferzante, graffiante, una stroncatura

6. (ki se pojavlja v visoki stopnji, v zelo izraziti obliki)
oster pok scoppio assordante
ostra bolečina dolore lancinante
ostra svetloba luce abbagliante
oster mraz freddo pungente; pog. freddo cane
oster okus gusto acre
ostro podnebje clima rigido
oster ovinek curva brusca
ostra konkurenca concorrenza spietata, accanita
ostre črte na obrazu lineamenti marcati

7. (bister, prodoren) acuto, penetrante; fino:
oster um un ingegno fino
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti ostrega jezika avere una lingua tagliente, biforcuta
imeti oster nos avere fiuto, naso
šport. ostra igra gioco duro, pesante
gastr. ostra paprika peperone piccante
fot. ostra slika immagine netta, nitida
ostra moka farina grossa
mat. ostri kot angolo acuto
bot. ostri mleček euforbia (Euphorbia esula)
voj. ostri naboj cartuccia a pallottola
oster ton tono imperativo
knjiž. oster besedni spopad tenzone
oster govor catilinaria
pren. oster kritik catone
oster okus agrume
oster ukor rampogna, sfuriata
oster vonj afrore, fortore
ostra bolečina fitta, spasimo
ostra graja intemerata, strigliata
agr. ostra pšenica grano duro

ostrin|a ženski spol (-e …) die Schärfe; (rezilo) die Schneide, pri kosi: der Dengel; (ostrost) die Strenge, die Schroffheit, die Härte ➞ → oster; -schärfe (čutna Sinnesschärfe, globinska Tiefenschärfe, slike Bildschärfe, vida Sehschärfe)
nastavitev ostrine die Scharfeinstellung, Schärfeneinstellung

rezílce (-a) n dem. od rezilo piccola lama, lametta

sáblja sabre, ZDA saber, (cavalry) sword; sword

kriva sáblja scimitar
kratka, zakrivljena sáblja cutlass
bridka sáblja keen-edged sabre
ročaj sáblje hilt
jermen pri sáblji sword belt
čopek pri sáblji sabre (ali sword) knot
rezilo sáblje sabre blade
urez, udarec s sábljo sabre cut
ples s sábljami sword dance
rožljanje s sábljo sabre rattling
mahati s sábljo to brandish the sabre
usmrtiti s sábljo to put to the sword
opasati (odpasati) sábljo to gird on (to ungird) one's sabre
posekati s sábljo to cut down with the sabre, to sabre (down)
rožljati s sábljo to rattle one's sabre

samurajski pridevnik
v zgodovinskem kontekstu (o japonskih bojevnikih) ▸ szamuráj, szamuráj-Še v 19. stoletju, v času revolverjev in pušk, je bila sablja glavno samurajsko orožje. ▸ Még a 19. században, a revolverek és a puskák korában is a kard volt a fő szamurájfegyver.

sekir|a ženski spol (-e …) die Axt, das Beil (bojna Kriegsbeil, Streitaxt, bronasta Bronzeaxt, čolničasta Bootaxt, dvojna Doppelaxt, kamnita Steinbeil, Steinaxt, krvnikova Richtbeil, mesarska Schlachtbeil, Hackbeil, ploščata Flachbeil, tulasta Tüllenbeil)
rezilo sekire das Axtblatt
udarec s sekiro der Axtschlag
izkopati/zakopati bojno sekiro das Kriegsbeil/die Streitaxt ausgraben/begraben

srp samostalnik
1. (žetveno orodje) ▸ sarlóŠe danes lahko opazujemo kmete, ki žanjejo s starimi srpi. ▸ Még ma is láthatunk régi sarlókkal arató gazdákat.
2. (o obliki nebesnega telesa) ▸ sarlóNa severni poluti je srp mlade lune vedno izbočen v desno, stare pa v levo. ▸ Az északi féltekén az újhold sarlója mindig jobbra, a fogyó holdé pedig balra domború.

steklárski (-a -o) adj. del vetro, vitreo, vetrario; da vetraio, dei vetrai:
steklarska delavnica vetreria
steklarska industrija industria del vetro
steklarska pipa canna da vetraio
steklarski kit mastice da vetraio
steklarski pesek sabbia per vetreria
steklarsko rezilo tagliavetro

strižn|i (-a, -o) fizika, tehnika Scher- (čep der Scherzapfen, modul der Schermodul, okvir der Scherrahmen, preskus der Scherversuch, rezalnik/nož der Scherkopf, val die Scherwelle, valj der Scherzylinder, napetost die Scherspannung, napoka der Scherriss, obremenitev die Scherbeanspruchung, sila die Scherkraft, trdnost die Scherfestigkeit, rezilo das Schermesser)

zagozdíti (-ím)

A) perf.

1. incastrare, incuneare; fermare con cunei; con biette:
zagozditi vratno krilo s koščkom lesa fermare l'auta della porta con un cuneo di legno

2. imbottigliare, bloccare:
ulico so zagozdili tovornjaki la via era bloccata dagli autocarri

B) zagozdíti se (-ím se) perf. refl.

1. incunearsi, incastrarsi; incepparsi:
pri žaganju se je rezilo zagozdilo nel segare la lama s'era incastrata
zaradi okvare mehanizma se je zagozdil naboj per un guasto al meccanismo l'arma si inceppò

2. imbottigliarsi, congestionarsi:
ob tej uri se promet zagozdi a quest'ora il traffico si congestiona

zarézati (-réžem) | zarezováti (-újem)

A) perf., imperf.

1. incidere, fare un taglio, una tacca; tagliare:
zarezati drevo fare un taglio nell'albero
zarezati znamenja v les fare tacche nel legno

2.
zarezati strugo scavare l'alveo
zarezati rano aprire una ferita

3. tagliare, penetrare:
rezilo je zarezalo v les la lama penetrò nel legno

4. sentire una fitta:
v prsih ga je zarezalo sentì una fitta al petto

5. pren. rompere:
v mirno ulico je zarezal otroški jok il silenzio del vicolo fu rotto dal pianto di un bambino

B) zarézati se (-réžem se) | zarezováti se (-újem se) perf., imperf. refl.

1. tagliare; solcare:
verige so se zarezale v zapestja le catene gli tagliavano i polsi
gube so se mu zarezale v čelo rughe profonde gli solcarono la fronte

2. pren. penetrare profondamente, imprimersi:
prizor se mu je za vedno zarezal v spomin la scena si impresse per sempre nel suo ricordo

žagast (-a, -o) sägeförmig
žagast nož das Sägemesser
žagasta krivulja die Sägezahnkurve
gradbeništvo, arhitektura žagasta streha das Sägedach
gradbeništvo, arhitektura žagasti friz das Sägezahnfries
žagasti navoj das Sägegewinde
žagasto nihanje die Sägezahnschwingung
žagasto rezilo die Sägezahnung