Franja

Zadetki iskanja

  • kòš (-a) m

    1. gerla:
    agr. gnojni koš carro del letame
    pren. star. reven kakor Lahov koš povero in canna

    2. cesta, cesto; canestro, paniere:
    koš za papir cestino (della carta straccia)

    3. (pletena posteljica za dojenčka) cestino

    4. anat.
    prsni koš cassa, gabbia toracica

    5. šport. canestro, cesto:
    metati, streljati na koš tirare a canestro
    zadeti koš realizzare, fare un canestro, andare a canestro

    6. navt. (jamborni koš) coffa

    7. žarg. mont.
    dvigalni koš gabbia (di estrazione)

    8. (velika količina) mucchio; palata:
    na koše a mucchi, a palate
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. dati koga v koš mettere qcn. nel sacco
    metati vse v en, v isti koš fare d'ogni erba un fascio
    ne soditi v isti koš non essere uguali
    romati v koš essere cestinato
    agr. koš (pri stiskalnici) tino (della pressa)
    čeb. koš (pleten čebelji panj) arnia intrecciata
    zool. koš (ogrodje glavoprsja rakov) gabbia toracica (dei gamberi)
    gozd. drevesni koš chioma (dell'albero)
    avt. prekucni koš cassone ribaltabile
    teh. sesalni koš succhieruola
  • medtém in the meantime; meanwhile; in the interval; ZDA betweentimes

    medtém se je zgodilo mnogo stvari many things have happened in between, much water has flown under the bridge
    kje boš ti medtém where will you be meanwhile
    medtém ko while, whilst
    medtém ko delam while I work
    njegov brat je bogat, medtém ko je on reven his brother is rich while he is poor
  • miseln|i (-a, -o) gedanklich; denkerisch; ideell; Gedanken-, Denk-; denkerisch; Gedanken-; (akt der Denkakt, dosežek die Denkleistung, eksperiment das Gedankenexperiment, kontekst der Gedankenzusammenhang, korak der Gedankenschritt, der Denkschritt, obrazec das Denkschema, proces der [Denkprozeß] Denkprozess, der Denkvorgang, prostor der Denkraum, sistem das Denksystem, Gedankensystem, svet die Gedankenwelt, Ideenwelt, vzorec das Denkmodell, das Denkmuster, dediščina das Gedankengut, drža die Denkhaltung, forma die Denkform, igra das Denkspiel, kategorija die Denkkategorie, lenoba die Denkfaulheit, lirika die Gedankenlyrik, metoda die Denkmethode, naloga die Denkaufgabe, napaka der Denkfehler, navada die Denkgewohnheit, nujnost der Denkzwang, praznina die Gedankenleere, raven die Denkebene, revščina die Gedankenarmut, sposobnost das Denkvermögen, tehnika die Denktechnik, vsebina der Denkinhalt, zastavitev der Denkansatz, zgradba das Gedankengebäude, zveza die Gedankenverbindung, der Gedankenzusammenhang, bogastvo der Gedankenreichtum)
    miselno reven gedankenarm
    miselno bogat gedankenreich
  • miš ženski spol (-i …) živalstvo, zoologija die Maus (dimasta Brandmaus, gozdna Waldmaus, skalna Felsmaus, rumenogrla Gelbhalsmaus), družina: die Langschwanzmaus
    belonoga miš Weißfußmaus
    berberska/progasta miš Streifenmaus, Berbermaus
    bodičasta miš Stachelmaus
    brezova miš Birkenmaus
    drevesna miš Baummaus
    gola miš (golač) der Nacktmull
    gozdna miš Waldmaus
    hišna miš Hausmaus (belosiva Ährenmaus)
    kunčja miš Kaninchenmaus
    miš mošnjičarka Taschenmaus (bodičasta Stachel-Taschenmaus, afriška Backenmaus)
    mozaičnorepa miš Mosaikschwanzmaus
    oprijemalnorepa miš Greifschwanzmaus
    plezalna miš Klettermaus
    pritlikava miš Zwergmaus
    progasta miš skočica: Streifen-Hüpfmaus
    rdeča miš (gozdna krtica) Rötelmaus
    travna miš Grasmaus
    žitna miš Südliche Ährenmaus
    ameriška žitna miš Erntemaus
    slepa miš (slepo kuže) Blindmaus
    zajčja miš (velika činčila) Hasenmaus
    bela miš weiße Maus
    loviti miši mačka: mausen, auf Mäusefang sein
    lovljenje miši das Mausen
    škoda zaradi miši der Mäusefraß
    strup za miši das Mäusegift
    figurativno moker kot miš [quitschnaß] quitschnass, [quietschnaß] quietschnass, [pitschnaß] pitschnass, [naß] nass wie eine gebadete Maus
    ne tič ne miš weder Fisch noch Fleisch
    reven kot cerkvena miš blutarm, arm wie eine Kirchenmaus
    vidiš bele miši du siehst Gespenster
    slepe miši die Blindekuh
    igrati se slepe miši Blindekuh spielen
    če mačke ni pri hiši, ples imajo miši wenn die Katze fort ist, tanzen die Mäuse
    | ➞ → miš vrečarica, morska miš
  • míš zoologija mouse, pl mice

    poljska míš field mouse
    gorska míš (egiptovski skakač) jerboa
    vodna míš shrew mouse
    slepe míši (igra) blind man's buff
    ne ptič ne míš neither fish, flesh nor fowl
    moker sem kot míš (figurativno) I am soaking wet
    bil je moker kot míš he was soaked to the skin
    reven kot cerkvena míš as poor as a church mouse
    igrati se slepe míši to play blind man's buff
    loviti míši to catch mice, (maček) to mouse
    prežati kot mačka na míš to watch like a cat watching a mouse
    videti bele míši (imeti delirium tremens) (žargon) to see pink elephants
    kadar mačke ni doma, míši plešejo when the cat's away the mice will play
    tresla se gora, rodila se míš (figurativno) the mountain has laboured, the mountain has brought forth a mouse
  • mìš souris ženski spol

    hišna miš souris commune (ali domestique)
    poljska miš souris rousse (ali des champs)
    moker kot miš (familiarno) trempé comme un canard (ali comme une soupe, jusqu'aux os)
    reven kot cerkvena miš pauvre comme Job (comme un rat d'église)
    iti se slepe miši jouer à colin-maillard
    ni ne tič ne miš il n'est ni chair ni poisson
    kadar mačke ni doma, miši plešejo quand le chat n'est pas là, les souris dansent; le chat parti, les souris dansent
  • mìš (míši) f zool. topo, topolino domestico; sorcio:
    hišna miš topo delle case, domestico (Mus musculus)
    poljska miš topo campagnolo (Apodemus sylvaticus)
    miš cvili, gloda il topo squittisce, rosica
    pasti, strup za miši trappole, veleno per topi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    biti tiho kot miš stare zitto come l'olio
    gledati kakor miš iz moke guardare con occhi sonnacchiosi
    biti moker kot miš essere bagnato fradicio
    biti reven kot cerkvena miš essere povero in canna
    ne biti ne tič ne miš non essere né carne né pesce
    ne iti se slepe miši parlarsi chiaro
    igre loviti slepe miši giocare a moscacieca
    PREGOVORI:
    kadar mačke ni doma, miši plešejo quando non c'è il gatto, i topi ballano
    kar mačka rodi, miši lovi ciò che di gatta nasce convien che cacci i topi
  • nadzidava samostalnik
    1. gradbeništvo (gradnja nad objektom) ▸ ráépítés, emeletráépítés
    nadzidava prizidka ▸ emeletráépítés bővítményre, ráépítés bővítményre
    nadzidava hiše ▸ emeletráépítés házra, ráépítés házra
    nadzidava šole ▸ emeletráépítés iskolára, ráépítés iskolára
    nadzidava doma ▸ emeletráépítés otthonra, ráépítés otthonra
    nadzidava hotela ▸ emeletráépítés szállodára, ráépítés szállodára
    nadzidava stavbe ▸ emeletráépítés épületre, ráépítés épületre
    nadzidava objekta ▸ emeletráépítés építményre, ráépítés építményre
    nadzidava garaže ▸ emeletráépítés garázsra, ráépítés garázsra
    nadzidava nadstropja ▸ emeletráépítés
    nadzidava trakta ▸ emeletráépítés épületrészre, ráépítés épületrészre
    predvidena nadzidava ▸ tervezett ráépítés
    podstrešna nadzidava ▸ tetőtéri ráépítés
    Hotel bodo celovito prenovili ter z njegovo nadzidavo pridobili 40 novih sob. ▸ A szállodát teljesen felújítják, és emeletráépítés révén 40 új szobával bővül.

    2. (o izboljšavi ali razširitvi) ▸ gyarapítás, bővítés, gazdagítás
    Vsebine državljanske kulture so na Slovenskem zasnovane kot nujna nadzidava znanja s področja zgodovine in geografije. ▸ Szlovéniában az állampolgári kultúra tantárgy tartalmait a történelmi és földrajzi ismeretek szükséges gyarapításának tekintik.
  • nájsi (čeprav) although, though

    nájsi je še tako reven however poor he may be, poor as he is
    nájsi nas je še tako malo, branili bomo svojo zemljo few as we are we shall defend our country
  • padavína precipitation; precipitate

    padavíne pl atmospheric precipitations pl, rainfall and snowfall
    reven s padavínami with a low rainfall, (suh) dry
    letna množina padavín annual rainfall
    merilec padavín rain gauge
  • postáti1 (postanem) to become; to get; (sčasoma) to grow (up, out of); to rise; (nenadoma) to turn, to turn out, to prove

    postáti bogat to become (ali to grow) rich
    postáti hud, jezen to get angry
    postáti lačen (reven, star) to get hungry (poor, old)
    postáti mlajši to grow younger
    postáti običajen to become common
    postáti slabši to grow worse, to worsen
    postáti zdravnik to become a doctor
    mraz (pozno, temno) postaja it is getting cold (late, dark)
    postal je bled he went (ali turned, grew) pale
    Napoleon je postal cesar Napoleon became emperor
    postal je katolik he has turned Catholic
    kaj hoče on postáti? what is he going to be?
    kaj je postal (on) (kaj je z njim)? what has become of him?, what ever became of him?
  • revni samostalnik
    pogosto v množini (reven človek) ▸ szegény
    revni v Indiji ▸ indiai szegények
    revni v Afriki ▸ afrikai szegények
    Ne glede na zemljepisne koordinate, so bogati in revni raztreseni po vsej zemeljski obli. ▸ A földrajzi koordinátáktól függetlenül gazdagok és szegények az egész világon élnek.
    Bogati so v krizi postali bogatejši, revni revnejši. ▸ A gazdagok gazdagabbak lettek a válságban, a szegények szegényebbek.
  • rib|a ženski spol (-e …)

    1. živalstvo, zoologija der Fisch (hrustančnica Knorpelfisch, kostnica Knochenfisch; roparica der Raubfisch, neroparica Friedfisch; globokomorska riba Tiefseefisch, potujoča riba Wanderfisch, riba v jatah der Schwarmfisch)
    leteča riba fliegender Fisch
    der -fisch (morska Seefisch, sladkovodna Süßwasserfisch, mladica Jungfisch, iz ribnika Teichfisch ikrnica Rogenfisch)
    podoben ribi fischähnlich
    kot riba fischartig, fischhaft

    2. kot jed:
    riba/ribe množina der Fisch (danes bodo ribe heute gibt es Fisch), -fisch
    (bela Weißfisch, gojena Zuchtfisch, konzervirana Dosenfisch, konzumna Speisefisch, kuhana Kochfisch, nasoljena Salzfisch, pečena Bratfisch, sušena Dörrfisch, uporabna Nutzfisch, vložena Besatzfisch, Einsatzfisch, vzporedno gojena Nebenfisch, zamrznjena Gefrierfisch)

    3.
    rib Fisch-
    (gojenje die Fischzucht, pogin/poginjanje das Fischsterben)
    rejec rib v ribniku: der Teichwirt
    ribiška ladja za predelavo rib das Fangfabrikschiff
    za predelavo rib [fischverarbeitend] Fisch verarbeitend
    loviti ribe fischen, s trnkom: angeln
    prenehati loviti ribe ausfischen
    potegniti ribo na kopno einen Fisch landen
    smrdeč po ribah fischig
    smrdeti po ribah nach Fisch riechen, avstrijsko: fischeln
    vonj/smrad po ribah der Fischgeruch
    bogat/reven z ribami voda: fischreich/fischarm
    trgovina/trgovanje z ribami der Fischhandel
    zastrupitev z ribami medicina die Fischvergiftung
    za ribe Fisch-
    (pribor das Fischbesteck, nož das Fischmesser, steklena posoda das Fischglas, ribiška posoda der Fischbehälter, hrana das Fischfutter, steza die Fischleiter, der Fischpaß, vrša die Fischreuse)

    4.
    figurativno velika riba ein großer/dicker Fisch
    figurativno mala riba ein kleiner Fisch
    velike ribe žro majhne die großen Fische fressen die kleinen
    počutiti se: kot riba v vodi wie ein Fisch im Wasser
    kot riba na suhem wie ein Fisch auf dem Trockenen
    molčati kot riba stumm wie ein Fisch sein
    zdrav kot riba v vodi pumperlgesund
    biti mrzel/hladen kot riba Fischblut haben
    gladek kot riba glatt wie ein Aal
  • rodíti (-ím)

    A) perf., imperf.

    1. partorire, dare alla luce; procreare, generare; (roditi mladiče) figliare:
    roditi v porodnišnici partorire nell'ospedale di maternità
    rodila mu je dosti otrok gli diede molti figli
    samica rodi večkrat na leto la femmina figlia più volte all'anno

    2. (dati sadeže) produrre, fruttificare; prolificare, rampollare:
    nekatere jablane rodijo vsako leto alcuni meli fruttificano ogni anno

    3. pren. procurare, portare, dare:
    tako gospodarjenje ne rodi uspehov una gestione così non produce risultati
    pren. v eni uri je moral roditi članek in un'ora doveva sfornare un articolo
    bil je tak, kot ga je rodila mati era nudo come l'aveva fatto la madre
    PREGOVORI:
    kar mačka rodi, miše lovi chi nasce di gatta piglia i topi al buio

    B) rodíti se (-ím se) perf., imperf. refl.

    1. nascere, venire alla luce; provenire, originare:
    rodil se je pred dvesto leti blizu Bleda nacque due secoli fa nei pressi di Bled
    roditi se v kmečki družini provenire, nascere da famiglia contadina
    roditi se reven, bogat nascere povero, ricco
    roditi se v plemeniti, bogati družini nascere bene
    roditi se pod nesrečno zvezdo esser nato sotto una cattiva stella

    2. (nastati, pojaviti se) formarsi; essere fondato:
    televizija se je rodila v Ameriki la televisione nacque in America
    društvo se je rodilo pred sto leti la società fu fondata cent'anni fa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. misel se je rodila v njegovi glavi un pensierogli balenò nel cervello
    roditi se v zakonu nascere figlio legittimo
    pren. tresla se je gora, rodila se je miš la montagna ha partorito il topo
    roditi se prezgodaj nascere precocemente, prematuramente
    počutiti se, kot bi se na novo rodil sentirsi come rinato
    PREGOVORI:
    pesnik se rodi, govornik se postane poeti si nasce, oratori si diventa
  • rúda ore

    bakrena, železna rúda copper ore, iron ore
    reven z rúdo yielding poor ore
    kopanje rúde output of ore
    ležišče, najdišče rúde ore deposit
    izpiranje rúde ore dressing
    vsebujoč rúdo containing ore, ore-bearing
    pralnica rúde ore-washing plant
    slediti rúdo to prospect
  • ubog [ó] (-a, -o)

    1. (reven) arm (an)
    ubog na duhu figurativno arm im Geiste

    2. (beden, slab) arm, kümmerlich; (pomilovanja vreden) bedauernswürdig
    uboga para ein armer Schlucker/Tropf/Teufel
  • ubož|en [ó] (-na, -no) arm; (reven, beden) ärmlich, Elends- (četrt das Elendsviertel)
    ubožna pravica pravo das Armenrecht
  • vitamín medicina vitamine ženski spol

    bogat (reven) z vitamini riche (pauvre) en vitamines
    pomanjkanje vitaminov carence ženski spol de vitamines, medicina avitaminose ženski spol
  • vitamín vitamina f

    bogat (reven) z vitamini rico (pobre) en vitaminas
    pomanjkanje vitaminov (med) avitaminosis f
  • vod|a1 [ô] ženski spol (-e …)

    1. das Wasser
    … vode Wasser-
    (analiza die Wasseranalyse, curek der Wasserstrahl, cvetenje die Wasserblüte, dotok der [Wasserzufluß] Wasserzufluss, dovajanje die Wasserzufuhr, globina die Wassertiefe, izločevalnik der Wasserabscheider, izpodrinek die Wasserverdrängung, kapljica der Wassertropfen, količina die Wassermenge, količina v čem der Wassergehalt, krogotok der Wasserkreislauf, madež od vode der Wasserfleck, nosač der Wasserträger, onesnaženje die Wasserverschmutzung, pomanjkanje der Wassermangel, die Wasserarmut, poraba der Wasserverbrauch, površina die Wasseroberfläche, pridobivanje die Wassergewinnung, priprava die Wasseraufbereitung, shranjevanje die Wasserspeicherung, temperatura die Wassertemperatur, trdota die Wasserhärte, višina Wasserhöhe, der Wasserstand, vpijanje die Wasseraufnahme, zajetje/zajemanje die Wasserfassung, zaloga der Wasservorrat)
    nivo vode der Wasserspiegel
    (v krasu Karstwasserspiegel)
    odvajanje vode die Entwässerung
    zaščita vode der Gewässerschutz

    2.
    brakična voda Brackwasser
    jezerska voda Seewasser
    morska voda Meerwasser
    sladka voda Süßwasser
    slana voda Salzwasser
    ledena voda Eiswasser
    mineralna voda Mineralwasser ➞ → mineralna voda
    ponikajoča voda Sickerwasser
    površinska voda Oberflächenwasser
    pronicajoča voda Drängewasser
    rečna voda [Flußwasser] Flusswasser
    stoječa voda stilles Wasser
    talna voda Grundwasser
    tekoča voda Fließwasser
    termalna voda Thermalwasser
    vodovodna voda Leitungswasser
    zdravilna voda Heilwasser
    živa voda Lebenswasser
    voda iz izvira Quellwasser
    voda iz staljenega snega/ledu Schmelzwasser
    voda iz vodnjaka Brunnenwasser

    3.
    mrzla voda kaltes Wasser, Kaltwasser
    topla voda warmes Wasser, Warmwasser
    mrzla in topla voda Kalt- und Warmwasser
    vroča voda heißes Wasser, Heißwasser, Warmwasser
    namizna voda Tafelwasser
    neprečiščena voda Rohwasser
    pitna voda Trinkwasser ➞ → pitna voda
    porabna/tehnična voda Brauchwasser
    rabljena voda Spülwasser
    sveža voda Frischwasser
    tehnična voda Nutzwasser, Brauchwasser
    umazana voda Schmutzwasser
    voda od kuhanja zelenjave die Gemüsebrühe
    voda od pomivanja posode das Spülwasser
    voda za čaj Teewasser
    voda za gašenje Löschwasser
    voda za kopanje Badewasser
    voda za oskrbo Versorgungswasser
    voda za umivanje Waschwasser

    4.
    religija blagoslovljena voda Weihwasser
    krstna voda Taufwasser

    5.
    figurativno češpljeva voda kava: der Blümchenkaffee

    6.
    vode množina Wasser množina, das Wasser
    (globinske das Tiefenwasser)
    odpadne vode das Abwasser
    padavinske vode das Niederschlagswasser, Niederschlagswässer množina
    |
    to je voda na njegov mlin das ist Wasser auf seine Mühle, das ist Wind in seine Segel
    voda mu sega do vratu das Wasser steht ihm bis zum Hals
    bati se vode wasserscheu sein
    vihar v kozarcu vode ein Sturm im Wasserglas
    ne biti vreden pol fajfe vode keinen [Schuß] Schuss Pulver wert sein
    do tedaj bo preteklo še dosti vode bis dahin läuft noch viel Wasser den Berg hinunter
    piti vodo Wasser trinken, ein Wassertrinker sein
    nositi vodo v morje Eulen nach Athen tragen, Wasser in ein Sieb schöpfen, Wasser in die Elbe tragen
    ki veže vodo wasserbindend

    brez vode wasserlos
    potegniti iz vode aus dem Wasser ziehen, auffischen
    figurativno kot bi ga/jo iz vode potegnil biti videti: wie aus dem Wasser gezogen

    iti na vodo Wasser lassen ➞ → voda2

    na vodi auf dem Wasser
    pristanek na vodi letalstvo die Wasserung, die Wasserlandung
    pristati na vodi letalstvo wassern, zu Wasser gehen, zasilno: notwassern
    figurativno čutiti na vodi vorausahnen
    smučanje na vodi šport das Wasserskilaufen, der Wasserschisport
    tresti se kot šiba na vodi zittern wie Espenlaub

    nad vodo über Wasser
    držati se nad vodo sich über Wasser halten

    ob vodi am Wasser, am Wasserlauf
    biti ob vodi figurativno nichts als Wasser zu sich nehmen
    ob kruhu in vodi bei Brot und Wasser

    iti po vodo Wasser holen
    figurativno vrč hodi po vodo, dokler se ne razbije der Krug geht so lange zum Brunnen, bis er bricht

    po vodi auf dem Wasser, zu Wasser, transportirati: auf dem Wasserweg
    po kopnem in po vodi zu Wasser und zu Lande
    medicina hoditi po vodi Wasser treten
    hoja po vodi das Wassertreten
    plavati po vodi auf dem Wasser treiben, (den [Fluß] Fluss/Bach) hinuntertreiben
    potreba po vodi der Wasserbedarf

    pod vodo unter Wasser, getaucht
    biti pod vodo (poplavljen) unter Wasser stehen, v goboki vodi: unter Wasser sein

    strah pred vodo die Wasserscheu

    v vodo ins Wasser
    pasti v vodo ins Wasser fallen (tudi figurativno)
    skoki v vodo šport das Wasserspringen
    spustiti v vodo ribe: einsetzen
    vlivanje v vodo der [Wasserguß] Wasserguss

    v vodi im Wasser
    kopati se v mrzli/topli vodi kalt/warm baden
    kaljenje v vodi tehnika die Wasserhärtung
    počutiti se: kot riba v vodi wie ein Fisch im Wasser
    namakati/namočiti v vodi wässern
    obstojen v vodi wasserbeständig
    (v trdi hartwasserbeständig), wasserfest
    prati/umivati v mrzli/topli vodi kalt/warm waschen
    topen v vodi wasserlöslich
    netopen v vodi wasserunlöslich
    zdrav kot riba v vodi pumperlgesund
    živeč v vodi/prilagojen življenju v vodi živalstvo, zoologija im Wasser heimisch, wasserlebend

    z vodo mit Wasser
    bogat z vodo wasserreich
    britje z vodo die [Naßrasur] Nassrasur
    hlajen z vodo wassergekühlt
    jarek z vodo der Wassergraben
    preskrba z vodo die Wasserversorgung
    (individualna Einzelwasserversorgung, s toplo Heißwasserversorgung)
    zasičenost z vodo die Wassersättigung
    razredčiti z vodo wässern
    reven z vodo wasserarm
    stiska z vodo die Wassernot
    zdravljenje z vodo die Wasserkur, die Wasserbehandlung (z mrzlo Kaltwasserbehandlung)

    za vodo für das Wasser, fürs Wasser
    brizgalna za vodo die Wasserspritze
    cisterna/posoda za svežo vodo der Frischwassertank
    kotel/kotliček za vodo der Wasserkessel
    kozarec za vodo das Wasserglas
    neprepusten za vodo wasserdicht, wasserundurchlässig
    prepusten za vodo wasserdurchlässig
    tank za vodo der Wassertank
    vedro za vodo der Wassereimer
    vrč za vodo der Wasserkrug
    zbiralnik za vodo der Wasserbehälter