Franja

fume² [fju:m]

1. prehodni glagol
prekajevati

2. neprehodni glagol
izhlapeti; pariti
figurativno besneti, razvneti se, vzkipeti

to fume away izhlapeti

gendarmer, se [-me] razsrditi se, vzkipeti, razvneti se, ostro glas povzdigniti

se gendarmer contre quelque chose upreti se čemu, ostro protestirati proti čemu

incalorire

A) v. tr. (pres. incalorisco) pren. (accalorare) razvneti, razvnemati; spodbuditi, spodbujati:
incalorire la discussione razvneti razpravo

B) ➞ incalorirsi v. rifl. (pres. mi incalorisco) (infervorarsi) razvneti se

in-candēscō -ere -canduī (incoh. h candēre)

1. (p)obeliti se = (p)obeleti: spumis incanduit unda Cat.

2. occ. razbeliti se, zažareti, razžariti se, razvneti se: Plin. iun., Cl., plumbum incandescit eundo O., incanduit ignibus ara O.; pesn.: tempestas toto autumni incanduit aestu V.; metaf.: invidiae quondam stimulis incanduit atrox Alecto Cl.

infatuare

A) v. tr. (pres. infatuo) obnoriti; navdušiti, navduševati

B) ➞ infatuarsi v. rifl. (pres. mi infatuo) obnoreti; navdušiti, navduševati se; razvneti se:
infatuarsi di una donna zatelebati se v žensko

înfocá înfóc vr. razvnemati se, razvneti se

infocare

A) v. tr. (pres. infuōco) razbeliti, razžariti:
infocare il metallo razžariti kovino

B) ➞ infocarsi v. rifl. (pres. mi infuōco)

1. razžariti, razžarevati se

2. pren. razvneti se:
infocarsi di sdegno razvneti se od ogorčenja

izogláviti izòglāvīm
I. sneti oglav, uzdo, konju, oslu
II. izoglaviti se ekspr. razuzdati se, razvneti se, razigrati se: sad mu se mašta izoglavi

kindle [kindl]

1. prehodni glagol
prižgati, zažgati
figurativno podžigati, podpihovati (to k)
navdihniti, navdihovati, prosvetiti

2. neprehodni glagol
prižgati se, vneti se
figurativno vneti se za kaj, navdušiti se (at)
razvneti se, ozariti se (with)

montare

A) v. intr. (pres. monto)

1. vzpeti, vzpenjati se, stopiti (na):
montare in bestia pren. pobesneti
montare in cattedra pren. modrijaniti
montare in collera pren. ujeziti se
montare in treno, in vettura stopiti na vlak
montare sulla nave vkrcati se
gli è montata la mosca al naso pren. nenadoma se je ujezil
gli è montato il sangue alla testa pren. od jeze je bil ves iz sebe

2. jezditi

3. dvigati se:
il sole monta sonce vzhaja

B) v. tr.

1. vzpeti, vzpenjati se (po); stopiti (na):
montare le scale vzpenjati se po stopnicah
montare un cavallo zajahati konja
montare la guardia iti na stražo, stražiti

2. montirati; namestiti, nameščati; postaviti, postavljati; sestaviti, sestavljati

3. dvigati; povečati:
montare la panna tolči, stepati smetano
montare una notizia napihniti novico
montare la testa a qcn. koga razvneti z laskanjem

4. veter. obrejiti

5. vdelati (dragulj)

6. navt. (doppiare) objadrati

7. film montirati

C) ➞ montarsi v. rifl. (pres. mi monto) vznemiriti, vznemirjati se; razvneti se

ob-ārdēscō -ere -ārsī (ob in ārdēscere) razvne(ma)ti se, vzplamte(va)ti: cum torva clipei metuendus obarsit luce Dryas Stat.

raspáliti ràspālīm
I.
1. raznetiti, razpihati: raspaliti žar, vatru
2. razvneti: raspaliti strasti; ovakve su riječi raspalile moga oca
3. ekspr. primazati: raspaliti komu šamar
4. užgati, udariti: raspaliti koga bičem
5. ozmerjati koga: raspaliti kome prodiku
6. raznetiti, začeti (popivati): raspaliti pijanku
II. raspaliti se razvneti se

razmadžáriti se -màdžārīm se, razmađáriti se -màđārīm se ekspr. raztogotiti se, razvneti se

razmáhati se ràzmāšēm se
1. razmahati se: protivnik se silno razmahao na ove riječi
2. razvneti se, razgoreti se: kad je bilo pred večer, razmahala se žena: natiče purana na ražanj, kuha, pripravlja čuturu jake rakije
3. razmahniti se, razvneti se: oslobodilački pokret razmahao se već u prvoj godini okupacije

scaldare

A) v. tr. (pres. scaldo)

1. greti, segrevati:
scaldare il banco, il posto pren. lenariti, slabo se učiti, slabo delati

2. pren. razvneti; ščuvati:
scaldare la testa (a) naščuvati

B) ➞ scaldarsi v. rifl. (pres. mi scaldo)

1. ogreti, segreti se

2. pren. razgreti se; razvneti se; razburiti, razburjati se, zjeziti se

C) v. intr.

1. razgreti se

2. greti

scalmanarsi v. rifl. (pres. mi scalmano)

1. utruditi, utrujati se

2. pren. gnati se; razvneti se

scatenare

A) v. tr. (pres. scateno) pren. hujskati, ščuvati; spodbuditi, spodbujati

B) ➞ scatenarsi v. rifl. (pres. mi scateno) razvneti se, pobesneti; dvigniti, dvigovati se; planiti:
scatenarsi contro qcn. planiti na koga

turgēscō -ere, (tursī) (—) (incoh. k turgēre)

1. nabrekniti (nabrekati), nape(nja)ti se, napihniti (napihovati) se, oteči (otekati), nateči (natekati), zače(nja)ti pokati od česa, (za)bohoteti: Col., Q. idr., Cyclopis venter vel ut olim turserat alte carnibus humanis distentus Enn. ap. Prisc., ne aqua turgescat in corpore Varr. nateče (nateka), semen turgescit in agris O., virgulta turgescentia Plin.

2. (na)polniti se (napolnjevati) se, debeliti se, tolsteti: ut mihi nugis pagina turgescat Pers., hic satur inriguo mavult turgescere somno Pers.; klas. le

3. metaf.
a) strastno vzkipe(va)ti, razvne(ma)ti se, vne(ma)ti se, (raz)togotiti se, (raz)srditi se, (raz)jeziti se, razhuditi se, hudovati se, postati (biti) hud ali jezen, besneti, razbesneti se: sapientis animus numquam turgescit, numquam tumet Ci., cor meum penitus turgescit tristibus iris Poeta ap. Ci., turgescit vitrea bilis Pers.
b) (o govoru) posta(ja)ti ali biti nabrekel (nabuhel, pompozen, bombastičen), nabrekniti (nabrekati): genus dicendi, quod immodico tumore turgescit Q.

ūrō -ere, ūssī, ūstum (nam. *euso > *ūsō; indoev. kor. *eus-, *us-, *(e)u̯es- žgati; prim. skr. ṓṣati žge, uṣṇaḥ vroč, topel, uṣṭaḥ žgan = lat. ustus, gr. εὕω [z aor. εὗσαι] palim, srednjevisokonem. usele, üsele žerjavica; sem lahko najbrž uvrstimo tudi lat. Vesuvius)

1. (v)žgati (vžigati), sežgati (sežigati), zažgati (zažigati), (s)kuriti, (s)paliti: Plin., Lucr., Lact. idr., dona, stipulam flammis V., picem et ceras O. ali nocturna in lumina cedrum V. ali in usum nocturni luminis T. sež(i)gati, zaž(i)gati kot svetivo, hominem mortuum Tab. XII ap. Ci., uri se patiuntur Indi Ci. se pustijo žgati soncu, ignis urit domos H. uničuje, ustis navibus H., periculum, ne Appio suae aedes urerentur Ci. da se ne bi vžgala (vnela), urenda filix H. vredna, da se sežge, zona usta Macr. vroči pas, calx urit Plin. ogreje (ogreva) (kot zdravilo). Od tod subst. pt. pf.
a) ūsta -ae, f žgana okra, starejše žgana zemeljska rumenica: Plin., Vitr.
b) ūstī -ōrum, m opečen(c)i, ožgan(c)i, opaljen(c)i: Plin.

2. occ.
a) kot medic. t.t. žgati = zdraviti z ognjem: quod reliquo corpori noceat, id uri patimur Ci., si uri non potest vulnus Cels., quoties quid ustum est Cels.
b) kot slikarski t.t. (barve) vžgati (vžigati), enkavstično (na)slikati: picta coloribus ustis puppis O.; prolept.: tabulam coloribus O.
c) s sežiganjem (z ognjem) pokončati (pokončevati, pokončavati), požgati (požigati), (o)pustošiti, razdeti (razdejati), uničiti (uničevati) ipd.: urendo populandoque gesserunt bella L., vastare, urere, trahere praedas T., urere Carthaginis arces H., urbes hostium T., terram urere vicos exscindere Cu., Numidae sociorum agros urebant L., vastatur, uritur Gallia Ci., pestilentia urens urbem L.

3. metaf.
a) žgati, sušiti, osušiti (osuševati), posušiti, izsušiti (izsuševati), (o)smoditi, prižgati (prižigati): solum O., (sc. sol) terras ignibus urit O., partes (sc. terrarum) calore uruntur Ci., arista solibus usta O., sitis usserat herbas O., sitis urit fauces (sc. guttur) O., (sc. cicer) urit solum, fimum suillum urit vineas Plin., dysenteria si urit Plin.; pass.: ora visceraque penitus uruntur Cu. so suha; pren.: febribus uror anhelis O. dušeča vročica me tare; pesn.: urit lini campum seges, urit avenae, urunt papavera V. izsušuje(jo); occ. (o mrazu) (o)smoditi, povzročiti (povzročati), da kaj zmrzne ali pozebe, (po)žgati; v pass. tudi = zmrzovati: iis, quae frigus usserit, remedio sunt Plin., ustus ab assiduo frigore Pontus O. ki ga tare večni mraz, herba per nives usta O. pozebla; venatores in montibus uri se patiuntur Ci. zmrzujejo, Scythae continuis frigoribus uruntur Iust. neprestano zmrzujejo.
b) povzročiti (povzročati) skeleč (pekoč) občutek, ožgati (ožigati), (o)žuliti, otisniti, otiščati (otiskati), (o)drgniti, raniti (ranjati, ranjevati), tiščati, težiti: cum aculeus sagittae aut glandis abditae introrsus tenui vulnere in speciem urit L., uri virgis H., loris non ureris H., lorica urit lacertos Pr., urunt iuga prima iuvencos O., calceus, si minor pede erit, uret H., ea (sc. terebra) non urit Col., si te meae gravis uret sarcina chartae H.; metaf. peči, težiti, nadlegovati, vznemirjati, mučiti: urit Venerem Iuno V. misel na Junono peče (muči) Venero, eos bellum Romanum urebat L., quo (sc. bello) Italia urebatur L., Aetolos assiduo labore urente L., populum gravis urebat annona Vell., quidam in quaslibet aures, quidquid illos urit (kar jih teži), exonerant Sen. ph.
c) (ljubezen, strast) komu vne(ma)ti, razvne(ma)ti koga; v pass. vne(ma)ti se, razvne(ma)ti se, (v ljubezni) (vz)plamteti (za koga): urit me Daphnis V. ali Glycerae nitor H., amor urit me V.; pass.: uritur Dido V., quid in hospite ureris? O.; (o strasteh, čustvih, afektih): quod urit invidiam L. ali urit fulgore suo, qui praegravat H. vnema (vzbuja) skelečo zavist, mala, quibus uror, torreor, vexor Arn., (sc. mulierum) delicias et panniculus bombycinus urit Iuv., meum iecur urere bilis H. = grabila me je jeza, uro hominem Ter. jezim ga, id nunc his cerebrum uritur, me esse … Pl. zdaj jih jezi to, da … ; v pozitivnem pomenu: urere aliquem avorum laudibus Val. Fl. spodbujati koga k posnemanju …

warm³ [wɔ:m] prehodni glagol
ogreti, segreti
figurativno razvneti; poživiti
pogovorno pretepsti, prebunkati, premlatiti

to warm up a meal pogreti jed
neprehodni glagol
ogreti se, segreti se, postati topel
figurativno razvneti se, zainteresirati se; postati strasten

to warm o.s. ogreti se, segreti se
to warm up to s.th. ogreti (vneti) se za kaj, dobiti simpatije do česa