Franja

tail away neprehodni glagol
izgubiti se, raziti se, izginiti; raztrgati se (o koloni), zaostati; zmanjšati se, odpasti, osuti se; izpasti (iz igre)
sleng popihati jo, pobrisati jo

продырявиться raztrgati se, ponositi se (obleka)

протираться, протереться obrabljati se, obrabiti se (od trenja), raztrgati se; prerivati se, preriniti se

entredéchirer, s' [-dešire] raztrgati se med seboj; figuré obrekovati (se) drug drugega

scindō -ere, scidī, scissum (indoev. kor. *sk(h)eid-, *sq(h)eid-, *sq(h)eit-, *sk(h)id-, *sk(h)it- (raz)kalati, (raz)cepiti, ločiti; prim. skr. chinátti odrezuje, cepi in chidráḥ luknja, gr. σχίζω kalam, cepim, σχίδη in σχίζα poleno, lat. scandula in scindula [od koder izpos. stvnem. scintula skodla, nem. Schindel in sl. skodla], sl. cediti, čist, lit. skiedžiu ločim, skiedrá = let. skaida treska, stvnem. scīt = nem. Scheit, got. skaidan = stvnem. sceidan = nem. scheiden)

1. (raz)parati, trgati, raztŕgati (raztrgováti, raztrgávati), pretŕgati (pretrgávati), (s)trgati, cepiti, razcepiti (razcepljati), (raz)kalati, (raz)klati, (s)cefrati, siloma (s silo) ločiti (ločevati), deliti, oddeliti (oddeljevati), razdeliti (razdeljevati), razdvojiti (razdvajati), razdreti (razdirati), (iz)puliti, (iz)trgati, izdreti (izdirati), (iz)ruvati: ACC. AP. CI., ACC. AP. GELL., AFR. AP. PRISC., ENN. AP. PRISC., PL., TIB. idr., epistulam CI. EP., vestem LUCR., scissa vestis L., V., PR., scindere vestes de corpore PR. strgati, scindat haerentem coronam crinibus immeritamque vestem H., scissae capillos (gr. acc.) cum veste O., scissā tunicāque comāque O., scissa palla V., scissa comam (gr. acc.) V. z razmršenimi (ipd.) lasmi, scindere crines V., O. (raz)mršiti, scissa genas (gr. acc.) LUCAN. z razpraskanimi lici, scindent ... corda canes, viscera scissa O., scindere latus flagello O. ali corpus ictibus SIL. (raz)mrcvariti, quercum cuneis, trabes cuneis et fissile robur ali fissile lignum V., terque quaterque solum V. ali aequor ferro (s plugom) V. ali terram vomere O. razgrebsti (razgrebati), razri(va)ti, (z)orati, scissa ad Manes humus MART. razrita, izkopana, scindere loca SEN. TR. (raz)orati, zorati, scissa vallis SEN. TR. razgrebêna (razgrêbena), scissum vallum C., L. izdiraje razdreti, podreti gradbene kole, vallum ferro V. predreti, rabiti, podreti, razdejati, scindere ... altera puppis (sc. parat) aquas O. deliti, rezati, ictu remorum scindere freta O., tellurem mare scindit LUCAN. trga, pretrgava, scindere chelyn STAT. (o čemernem igralcu) premočno zadirati prste v liro, premočno udarjati na strune lire, labra scinduntur Q. se na široko odpirajo, pons a tergo eius scinditur LACT. se razdre, se podre, scindere agmen T. prodreti skozi ..., razbiti, agmine ... silvam ... limitemque T. (zevg.) = prodreti skozi hosto in odpreti pot; pesn. s prolept. obj.: medii per maxima Nerei stagna viam scindere V. delati (utirati) si pot; inducta cicatrice scindit (nam. scinditur) vulnus LACT. se predre; occ. (o razrezovalcu jedi pri pojedinah) rezati, razrézati (razrezávati, razrezováti), razkósati (razkosávati), sekati, razsékati (razsekávati, razsekováti), (raz)trančirati: aves in frusta, opsonium SEN. PH., od tod meton. (jedi) pred goste ali na mizo postaviti (postavljati): nihil scicidisti (gl. opombo spodaj) MART.; preg.: paenulam alicui scindere (gl. pod paenula).

2. med. scindī in refl. scindere se (raz)trgati (raztrgavati, raztrgovati) se, (raz)cepiti (razcepljati) se, (raz)deliti (razdeljevati) se, (s)trgati se, (s)cefrati se, (raz)klati se, ločiti (ločevati) se, iti na dvoje, razdvojiti (razdvajati) se ipd.: iam vincula scindi coeperunt CU., omnis Italia scinditur in duo promunturia S. FR., scinditur in geminas partes circumfluus amnis O., omnis odor, fumus, vapor atque aliae res consimiles ... scinduntur per iter LUCR., flamma scinditur in partes LUCAN., vagus (sc. Nilus) in plura scinditur flumina SEN. PH., scindit se nubes V. se pretrga, se razide, se razprši, scindit se aqua V.

3. metaf.
a) (raz)mrcvariti, srce (raz)trgati komu: quem ... quavis scindunt cuppedine curae LUCR.
b) refl. in med. (raz)cepiti se, (raz)deliti se, razdvojiti (razdvajati) se: AMM. idr., genus amborum scindit se sanguine ab uno V., scidit deinde se studium Q., scinditur incertum studia in contraria volgus V., sententia discors scinditur STAT., naturalis philosophiae pars scinditur in duo SEN. PH., in duas factiones scindebantur T., hae (sc. stellae) in numerum scissae sunt MACR.
c) (s silo, siloma, nasilno) trgati, pretrgati (pretrgovati, pretrgavati), prekiniti (prekinjati), razdreti (razdirati): si fletu scindentur verba O., vox scinditur Q., florentesque manu scindit Atropos annos STAT., ut (sc. actio) noctis interventu scinderetur PLIN. IUN., scindere necessitudines PLIN. IUN., amicitiam HIER.
d) (po)rušiti, (raz)rušiti, razdejati, razde(va)ti, pokonč(ev)ati, uničiti (uničevati), ukonč(ev)ati: scindunt proceres Pergamum PL., in utraque re analogiam scindere Q.
e) (= rescindere) zopet (u)raziti, znova raniti = ponoviti, obnoviti: ne scindam ipse dolorem meum CI. EP. – Od tod adj. pt. pf. scissus 3

1. razcepljen, razklan, prerezan, razparan, prepokan, prepokel, razpokan, cepek: cervis tantum scissae aures ac velut divisae PLIN., alumen COL. vlaknati (= alumen scissile; gl. scissilis), genae PR. zgrbančena, nagubana, gubasta, venter MART. naguban, poln gub, vraskav; subst. scissum -ī, n razporek, reža, špranja, (raz)poka, prepoka, napoka, poklina, raztrg, pretrg: scissa protinus reficit PLIN.

2. metaf. pretrgan = vreščeč, cvileč, vreščav: scissum genus vocum CI.

Opomba: Star. reduplicirani pf. scicidī: ACC. AP. PRISC., AFR. AP. PRISC., ENN. AP. PRISC., NAEV. AP. PRISC., MART.

tear across neprehodni glagol
raztrgati se po dolgem in počez; preteči; zbežati, pobegniti, oddrveti od (česa)

bailar plesati; krožiti

bailar el agua delante raztrgati se, da bi komu ustregli (bili všeč)
bailar al son que se toca z volkovi tuliti
sacar a bailar pozvati na ples
¡que baile! proč z njim!

déchirer [dešire] verbe transitif raztrgati, (raz)parati; razdrapati, razcefrati; figuré slabo govoriti o kom; poteptati; prelomiti (pogodbo); razklati, razcepiti (deželo)

se déchirer raztrgati se, dobiti razporke, pretrge
déchirer une blessure (figuré) znova odpreti rano
déchirer quelqu'un koga zlobno kritizirati, raztrgati ga
déchirer le cœur de quelqu'un komu srce trgati
déchirer en deux raztrgati, razklati na dvoje
déchirer quelqu'un à belles dents zelo slabo, zlobno, grdoó o kom govoriti
déchirer le voile (figuré) nenadoma prekiniti iluzijo, odkriti resnico

éclaircir [eklɛrsir] verbe transitif razjasniti, odstraniti nejasnosti; napraviti svetlejše (barvo); razredčiti (tekočino, vino, lase, vrste, gozd); polirati, čistiti (posodo)

s'éclaircir zjasniti se, zvedriti se; raztrgati se (megla); (raz)redčiti se; razjasniti se (položaj)
éclaircir un bois, une sauce razredčiti gozd, omako
éclaircir la teinte napraviti (z belilom) barvo svetlejšo
éclaircir sa voix izčistiti si svoj (hripavi) glas
le ciel s'éclaircit nebo se jasni
ses idées s'éclaircissent njegove ideje postajajo razumljive

quatre [katr] adjectif štiri

se mettre par quatre uvrstiti se po štiri
jouer à quatre mains igrati štiriročno
exposé aux quatre vents izpostavljen vetru z vseh strani
à quatre pas d'ici nekaj korakov od tod, čisto blizu
quatre à quatre prestopajočpo štiri stopnice
boire, manger comme quatre piti, jesti za štiri
clair comme deux et deux font quatre jasno ko beli dan
se mettre en quatre (pour) vse sile napeti, raztrgati se (za)
se renir à quatre s težavo se obvladati
entre quatre yeux med štirimi očmi
être tiré à quatre épingles biti zelo skrbno oblečen
fendre, couper un cheveu en quatre dlako cepiti
n'y pas aller par quatre chemins iti naravnost proti cilju
marcher à quatre pattes iti, plaziti se po vseh štirih
un de ces quatre matins nekega dne
faire le diable à quatre peklenski trušč delati
quatre barré četverec (čoln) s krmarjem
quatre sans barreur četverec brez krmarja
Henri quatre Henrik IV.
chapitre quatre četrto poglavje
faire les quatre cents coups razsipno, potratno živeti

raztrga|ti (-m) zerreißen, na pol: entzweireißen, [auseinanderreißen] auseinander reißen, durchreißen, s silo odpreti: aufreißen
raztrgati na koščke in Stücke reißen, zerfetzen, s prsti: zerzupfen, zerpflücken, [auseinanderpflücken] auseinander pflücken
žival roparica plen: reißen, totbeißen, (razmesariti) zerfleischen; figurativno kritik: zerreißen
figurativno raztrgati se za sich zerreißen für
figurativno dati se raztrgati za sich in Stücke reißen lassen für
ki se ne da raztrgati unzerreißbar

raztŕgati to tear up, to rip open, (z zobmi) to tear, to rip (apart)

raztŕgati v kose to tear to pieces, to rip to pieces; to tear to tatters; to tatter, to rend, to rend in pieces (ali apart, asunder)
raztŕgati na dvoje to tear in two
raztŕgati si obleko na žeblju to tear one's clothes on a nail
raztŕgati dopisnico na koščke to tear up a postcard in small pieces; (čevlje, obleko) to wear out
raztŕgati se to rip, to rend, to tear
rajši bi se pustil raztŕgati na kose, kot da bi priznal he would rather let himself be cut to pieces than admit it

raztŕgati déchirer, lacérer, mettre en lambeaux ; (čevlje) user ; (nit) casser, rompre ; (akt, spis) dilacérer, mettre en pièces ; (s strelom) déchiqueter ; (v kritiki) éreinter, démolir, déchirer à belles dents

raztrgati se se déchirer, (nit) casser, (kabel) se rompre

raztŕgati desgarrar ; (obleko, verige) romper; rasgar ; (podplate) gastar

raztrgati na kose romper en pedazos, despedazar
raztrgati se desgarrarse; romperse

sectionner [sɛksjɔne] verbe transitif razdeliti (celoto) v več odsekov

sectionner la ville en trois circonscriptions électorales razdeliti mesto v tri volilna okrožja
sectionner un tendon (médecine) prerezati kito
il a eu un doigt sectionne par une presse stiskalnica mu je odrezala prst
se sectionner raztrgati se (na dele, na večdelov)

trga|ti se¹ (-m se) (raztrgati se) reißen
ki se ne trga reißfest, [rißfest] rissfest

zerreißen^* (intransitiv se) raztrgati, cefrati, scefrati; das Herz zerreißen trgati srce; sich zerreißen für figurativ raztrgati se za; jemanden figurativ zabavati