Franja

crepare v. intr. (pres. crēpo)

1. pren., pog. počiti, pokati; razpočiti se:
ho mangiato tanto da crepare toliko sem pojedel, da bom počil
crepare dalle risa pokati od smeha
crepare dalla rabbia, dall'invidia od jeze, od zavisti počiti
crepare di salute biti zdrav ko dren

2. ekst. crkniti, crkavati:
crepare solo come un cane umreti sam, od vseh zapuščen, umreti sam kot pes
crepi l'avarizia! kamor je šel bik, naj gre še štrik!

crepō -āre -uī -itum (onomatop.; prim. crepundia)

I. intr.

1. (za)glasiti se, (za)doneti, (za)-zveneti, (za)škripati ipd.; (o kovinskih predmetih, orožju) (za)zveneti, (za)žvenketati, (za)rožljati, (za)cvenketati: quid crepuit quasi ferrum modo? Pl., sinus crepantes V. šelesteča zlata tkanina, o si sub rastro crepet argenti mihi seria Pers. da bi žvenketal, aureolos manu crepantes amico donas Mart. cvenketajoče, cum primum crepuerit catena, discedet (amicus) Sen. ph., arma civilis crepuere belli Sen. tr.; (o vratih) zaškripati, zacviliti: crepuit ostium Pl., Ter., Petr., crepuit foris Pl., quidnam foris crepuit? Ter., crepuerunt fores Ter.; (o glasbilih idr. zvenečih predmetih) (za)doneti, (za)zveneti, (za)škrebetati: crepuit sonabile sistrum O., crepant cymbala et tympana Mel., lapidem … cotidiano solis ortu contactum radiis crepare tradunt Plin.; (o piskaču) (za)piskati: nec crepuit fissā me propter arundine custos (čuvaj mrliča, ki je moral občasno zapiskati na trstenico, da bi prebudil morda le navidezno mrtvega človeka) Pr.; (o zrelem žitu) pokati: messes area cum teret crepantes Mart.; (o zvoku padajoče toče) šumeti: crepat aurea grandine multā palla Stat.; (o udarcih) tleskniti (tleskati): verberum crepuit sonus Sen. tr.; (o poljubih) cmokniti (cmokati): circum cathedras basia crepant Mart.; (o stvareh, ki pokajo in se lomijo) (za)škripati, (za)hreščati: acuto in murice remi obnixi crepuere V., crepant aedificia, antequam corruant Sen. ph., ubi tecta crepuerunt Sen. ph.; (o gorečih predmetih) prasketati, sikati: crepat in mediis laurus adusta focis O., crepat ad veteres herba Sabina focos Pr.; (o delih človeškega in živalskega telesa): intestina mihi, quando esurio, crepant Pl. po črevesju mi kruli, dentes crepuere retecti Pers. so (od strahu) zašklepetali, ille, cuius dentes crepuere sub pugno Sen. ph., crepuere mālae Sen. ph., digiti cripitantis signa Mart. tleskajočega prsta; pren.: levis crepante lympha desilit pede H. s šumečo nogo = šumeč, žuboreč; (o človeških zvokih) oglasiti (oglašati) se: vox generosa, quae … subito data crepuit Sen. ph.; poseb. glasno vetrove spuščati, glasno prdniti (prdeti): quamvis sibi caverit crepando Mart.; šalj.: crepuerunt clare Pl.

2. pren. pokniti (pokati) = počiti, razpočiti se, razleteti se, (o posodah): Aug.; (o rastlinah): Fulg.; (o osebi): crepuit medius Vulg. se je na sredi razpočil.

— II. trans.

1.
a) (z zunanjim obj.), udarjati na kaj, da zveni: aere (cimbale iz medi, namreč ob mesečevem mrku) Stat., aureolos Mart. z zlatniki cvenketati.
b) (s proleptičnim obj.) udarjajoč kak glas povzročiti (povzročati), ploskati komu v pohvalo: cui populus frequens laetum theatris ter crepuit sonum H., manibus faustos ter crepuere sonos (Musae) Pr.

2. pren. kaj razglašati = govoričiti o čem, kaj venomer glasno praviti ali oznanjati, vedno v ustih (na jeziku) imeti, blebetati: Lucr., leges Pl., immunda … verba H., sulcos et vineta mera H., quis post vina gravem militiam aut pauperiem crepat? H. kdo toži … o … , si quid Stertinius veri crepat H.

Opomba: Nenavaden cj. plpf. crepasset: Prud.

crever [krəve] verbe intransitif počiti, pokati; razpočiti se, razleteti se, izliti se (tvor, oko); crkniti, umreti; automobilisme imeti okvaro na pnevmatiki; verbe transitif raznesti, razgnati; razdreti; familier zelo utruditi

se crever (familier) preveč se najesti; populaire preveč se napenjati, pretegniti se
les eaux ont crevé le barrage vode so razdrle jez
crever le cœur à quelqu'un hudo žalost, muke komu povzročiti
crever un cheval konja popolnoma utruditi
(populaire) crever la faim, la crever biti zelo lačen
crever les pneus dobiti okvaro v pnevmatiki
crever les yeux iztakniti oči; bosti v oči
cela crève les yeux (figuré) to bode v oči
cette longue promenade m'a crevé ta dolgi sprehod me je čisto zdelal, izčrpal
crever d'ennui umirati od dolgega časa
crever de faim, de soif umirati od lakote, od žeje
crever dans sa peau (figuré) skočiti iz kože
crever de rire, d'orgueil pokati, počiti od smeha, od ošabnosti
crever de santé, d'argent kipeti od zdravja, imeti preveč denarja
se crever la santé (po)kvariti si zdravje
se crever de, au travail upehati se z delom
se crever les yeux oči si utruditi, pokvariti

dehisce [dihís] neprehodni glagol
botanika režati, razpočiti se

dehīscō -ere dehiī (—) razpokati, razpočiti se, zazijati, zazevati, razklati se, kalati se, razcepiti se, odpreti (odpirati) se: Varr. (z inf. pf. dehisse), Cels., Sen. ph., Mel., Plin., dehiscit … aequor, unda dehiscens, a media caelum regione dehiscere coepit, dehiscent attonitae magna ora domūs V., rimis dehiscit cumba O., quae (pars) prior in dehiscentem intervallis hostium aciem equites emisisset L. v … bojno vrsto, pretrgano s presledki, nubes in longas flammarum figuras dehiscebat Plin. iun.; (o zemlji): terra dehiscens, terrae ardore dehiscunt V.; poseb. kot zakletev: mihi terra (tellus) dehiscat V. zemlja naj se mi odpre = naj se v zemljo pogreznem (prim.: τότε μοι χάνοι εὐρεῖα χϑώνHom.).

detonate [détouneit, dí:touneit]

1. neprehodni glagol
močno počiti, razpočiti se, eksplodirati

2. prehodni glagol
povzročiti eksplozijo, v zrak pognati

dissiliō -īre -siluī (—) (dis in salīre)

I.

1. razpočiti se, razleteti se, (po)pokati, počiti: Val. Fl., Sil., Pall., Amm., dissiliunt aera (frigore) V., mucro glacies ceu dissiluit V., dissilit omne solum O., dissilit incus Plin., dissiliunt nubes multo impetu Sen. ph.; (o bitjih): dissilire risu Sen. ph. ali felicitate Petr. počiti od … , boves dissilire degustatā bupresti Plin.

2. razmakniti (razmikati) se, ločiti se, razdeliti se, razcepiti se, razdvojiti se: fit, ut diversa repente dissiliant Lucr. (o atomih), haec loca … dissiluisse ferunt V. so se baje odtrgali drug od drugega, impius ignis dissiluit Sil.; z dat.: dissilire gelido Olympo Cl. ločiti se od …

3. pren.: vox ubi dissiluit semel in multas Lucr. se je razdelil, gratia sic fratrum dissiluit H. tako se je soglasje med brati razdrlo.

— II. (s pf. disiliī) odskočiti: dissiliit Ionathas Vulg.

éclater [eklate] verbe intransitif póčiti; razpočiti se, razleteti se, eksplodirati; izbruhniti

él preskočiti (iskra); bruhati (ogenj); postati očiten, priti na dan; blesteti; vzplamteti; razlegati se, zadoneti
la guerre, la révolution éclata vojna, revolucija je izbruhnila
éclater en injures, en reproches izbruhati psovke, očitke
éclater de rire bruhniti v smeh, zakrohotati se
éclater en sanglots spustiti se v jok
éclater de santé kipeti od zdravja
faire éclater razgnati
il finira par éclater (familier) končno mu bo dovolj, bo izgubil potrpljenje
un obus, un pneu a éclaté granata, pnevmatika je póčila

estallar počiti, razpočiti se, eksplodirati, izbruhniti

estallar en llanto bruhniti v jok

explode [iksplóud]

1. prehodni glagol
v zrak spustiti
figurativno zavreči, odpraviti, uničiti

2. neprehodni glagol
razpočiti se, eksplodirati, razleteti se; izbruhniti

to explode with laughter zakrohotati se
to explode with fury pobesneti
exploded zastarel

flame out neprehodni glagol
vzplamteti; razpočiti se, eksplodirati; razjeziti se, pobesneti

go off neprehodni glagol
oditi, zbežati, odpeljati se; prodajati se (blago); sprožiti se, razpočiti se; prenehati; umreti; omedleti; zaspati
pogovorno popuščati; potekati; slabšati se

go off the deep end razburiti, razjeziti se
go off one's head ponoreti
go off a tangent skočiti od enega predmeta pogovora na drugega
go off the hooks ponoreti
go off the rails iztiriti

go up neprehodni glagol
dvigniti, vzpenjati se; naraščati; razpočiti se, eksplodirati

go up in flames pogoreti
go up in smoke izjaloviti se
go up (to town) potovati v (glavno) mesto
go up (to the University) iti na univerzo

hiāscō -ere (incoh. glag. hiāre) póčiti, razpóčiti se: Ca. (o orehu).

ìskidati -ām
I.
1. potrgati, pretrgati, iztrgati: iskidati žice, saobraćajne veze, nerve, živce
2. izkidati: iskidati dubre iz štale
II. iskidati se
1. raztrgati se: srce da ti se iskida
2. izgristi se: živ se iskidati od gnjeva
3. razpočiti se: iskidati se od smijeha, od smeha

ìsprsnuti -nēm
1. razpočiti se: da isprsne od muke! - kaže se za onoga koji se jedi; oči mu isprsle! naj mu iztečejo oči!
2. privreti: suze joj isprsle na oči; da me bog sačuva od toga da ti ta namera još jednom ne isprsne u pameti da ti ta naklep še enkrat ne pride na misel

platzen počiti, pokati; (Risse bekommen) razpokati; razpočiti se; figurativ izjaloviti se, propasti, podreti se; platzen lassen spodnesti, povzročiti neuspeh; (unerwartet kommen) platzen in pasti v; vor Wut/Neid/Lachen/Gesundheit platzen pokati od besa/radovednosti/zavisti/smeha/zdravja

prèpuknuti (prèpući) -nem počiti, razpočiti se: od jada, od žalosti, od bola joj srce prepuklo

prolòmiti pròlomīm
I.
1. prelomiti, zlomiti: koliko ga lako udario, odmah mu je prst prolomio
2. vlomiti: prolomiti kasu vlomiti v blagajno, vlomiti blagajno
II. prolomiti se
1. prelomiti se: prolomila mu se kost
2. razpočiti se: zemlja se prolomila od potresa
3. utrgati se: oblak se prolomio

ràsjesti se -sjednēm se (ijek.), ràsesti se -sednēm se (ek.) razpočiti se, odpreti se: rasjela se zemlja; rasjede se zemlja pod njim, i otvorivši zemlja usta svoja proždrije ih