Franja

sfare^*

A) v. tr. (pres. sfaccio) razstaviti, razstavljati; razdreti, razdirati; razkopati

B) ➞ sfarsi v. rifl. (pres. mi sfaccio) razdreti, razdirati se; iti narazen

trifouiller [trifuje] verbe transitif, familier premetavati, spraviti v nered, razkopati, prebrskati; figuré postaviti na glavo; verbe intransitif brskati (dans le tiroir po predalu)

verwühlen razkopati

взрывать, взрыть razri(va)ti, razkopa(va)ti, (raz)rahljati

отрывать, отрыть¹ izkopa(va)ti, razkopa(va)ti; pren. izbrskati

прогребать, прогрести razkopa(va)ti

разворачивать, разворотить razdirati, razdreti, razkopati, razriti, razbrska(va)ti, raztrgati, razmeta(va)ti

разгребать, разгрестй razgrebati, razgrebsti, razkopa(va)ti

разрывать, разрыть² razri(va)ti, razkopa(va)ti; razmeta(va)ti

раскапывать, раскопать razkopa(va)ti; izkopa(va)ti; (po)iskati

розкопа́ти -па́ю док., razkopáti -kópljem dov.

fouiller [fuje] verbe transitif iz-, raz-kopati; preiskati, prebrskati; verbe intransitif kopati, riti; brskati, stikati (dans quelque chose po čem); minéralogie, mines iskati rudo; poizvedovati

fouiller l'emplacement d'un temple romain odkopavati kraj rimskega svetišča
fouiller dans sa poche brskati po svojem žepu
tu peux te fouiller! (familier) lahko se pod nosom obrišeš za to! boš dolgo čakal na to!
fouiller la terre brskati, riti po zemlji
fouiller un quartier preiskati (mestno) četrt
fouiller la chambre prebrskati, preiskati sobo
fouiller quelqu'un preiskati koga, pregledati njegovo obleko, žepe
fouiller tous les suspects preiskati vse sumljive osebe
fouiller dans ses souvenirs brskati, iskati po svojih spominih

odgŕnuti òdgr̄nēm
I.
1. odgrniti, razkopati zemljo: odgrnuti vinograd
2. razkriti odgrnuti njedra
II. odgrnuti se razkriti se: dijete se u spavanju odgrnulo

ēmoveō (exmoveō) -ēre -mōvī -mōtum

1. spraviti (spravljati) iz česa, prepoditi, spoditi iz česa: Antiochum ultra iuga Tauri emostis (= emovistis) L. Od kod? z abl.: arma tectis V. orožje iz hiše spraviti, odstraniti, milites emoti aedificiis L., emotis curiā legatis L., loco emovere H.; s praep.: multitudinem e foro L., lictores de medio plebem emovent L.

2. occ.
a) vzdigniti iz česa: emoti procumbunt cardine postes V. sneti s tečajev, emota tridenti fundamenta (maris) V. vzburkane (morske) globočine, emovere terram, solum Col. prekopati, izkopati, razkopati, pontum Sil. vzburkati, od tod tudi tempestates emovere Lucr.; tecta quasi sedibus suis emovere Plin. iun.
b) izpahniti, izviniti: coxam P. Veg., emoti articuli Sen. ph., extorta aut eiecta de locis suis Sen. ph.

3. pren.
a) mens emota Sen. ph. zmeden.
b) prepoditi, pregnati, odgnati, odpraviti: suom nomen omne ex pectore exmovit meo Pl., emovere curas dictis V., pestilentiam ex agro Romano Formula ap. L., culpas H. izbrisati, emovit veterem mire novus (morbus) H.

razkopávati (-am) imperf. glej razkopati | razkopavati

reclūdō -ere -ūsī -ūsum (re in claudere)

I.

1. kaj zaprtega odpreti, odkleniti: Q., Pr., Lucr. idr., ostium recludere Pl., reclusa mane domus H., hosti portas recludere O.; večinoma pren.: tellurem dente (= aratro) recludere V. razorati, preorati, razkopati = humum recludere T., virtus recludit caelum H., vi terra dehiscens infernas reseret sedes et regna recludat pallida V., ensem recludere V. potegniti, izdreti, pectus mucrone V. ali iugulum ense recludere O. prebosti, iram Enn. fr. razbrzdati, sprostiti, dati prosto pot, fata recludere H. razdreti usodo = streti vezi (spone) usode = uničiti (razdreti) sklep usode (o Merkurju).

2. metaf. razode(va)ti, odkri(va)ti, razkri(va)ti, narediti (delati) očitno, (po)kazati: Plin. iun. idr., ebrietas operta recludit H., si recludantur tyrannorum montes T., aperiet et recludet contecta et tumescentia victricium partium volnera bellum ipsum T. —

II.

1. zapreti (zapirati), zakleniti (zaklepati): Pall. idr., recluso Iani templo Amm., matronas in carcerem Iust.

2. pren. prikri(va)ti, skri(va)ti: hoc agnatis reclusum esse Iust. prikrito, neznano.

Opomba: Pt. pf. reclausus: Ven.