-
īrāscor -āscī pf. īratus fuī ali suscēnsuī (incoh. iz īra) pravzaprav razjeziti se, razsrditi se, pa tudi jeziti se, srditi se, gneven biti, jezen biti, razburjati se: sapiens numquam irascitur Ci., pueri dicunt eum furenter irasci Ci., desinere irasci Petr., i. de nihilo Pl.; z dat. (na koga, nad kom): ego Metello non irascor Ci., irasci amicis non temere soleo Ci., sibi i. Sen. ph., Q., hominibus irasci et succensere Ci., terrae, montibus i. O. besneti proti … , patriae N., votis O.; z notranjim obj.: ne nostram vicem (namesto nas) irascaris L., idne (zaradi tega) irascimini, siquis superbior est quam nos Cat., nihil irascuntur Gell.; z in: an et in hunc fratrem irascitur? Sen. ph.; s pro: irascuntur boni viri pro suorum iniuriis Sen. ph.; s kavzalnim stavkom: irasci, quod … O.; z ACI: irascitur natum esse quemquam, qui Don.; pesn.: nec cuiquam irasci virtus V. drzno mu nasproti stopiti, taurus irasci in cornua temptat V. z rogovi besno bosti. — Od tod adj. pt. pf. īrātus 3, adv. -ē razsrjen, jezen: iratus iste vehementer Sthenio hospitium renuntiat Ci., bos Petr., iratis diis propitiisque Sen. ph., iratos deos invocare L. božjo jezo izzivati, pauci ei deos propitios, pauci iratos putabunt Ci., alicui iratos deos precari L., iratum principem comprecari Plin. iun.; z dat. (biti na koga jezen): mihi C. Caesar semper fuit iratus Ci., sum tibi iratus Ter., iratior, iratissimus alicui Ci.; na vprašanje zakaj? z de: quam iratus (homo) de iudicio et de villico Ci.; z ob: consules ob ea irati senatui L., ob eam rem iratus gnatus est Ter.; s propter: num quid iratus es mihi propter has res Pl.; enalaga: iratā fronte Ci., eos irato animo ac litteris insequitur Ci., i. preces H. kletvice; adv.: ne te irate (v jezi) dimissum sentiant Ph.; metaf.: horret iratum mare H. viharno, venter H. kruleč (od lakote), fluctus Petr., Plin. iun., sitis, ventus, manus Pr., impetus Sen. tr.
-
ìspizmiti se -īm se razkačiti se, razjeziti se, postati hud: nešto se vlast na nas ispizmila
-
izjéditi se ìzjēdīm se
1. najeziti se: sit sam se izjedio
2. razjeziti se
-
izljútiti se ìzljūtīm se
1. znesti se, ohladiti si jezo
2. razjeziti se
-
izvrátiti ìzvrātīm
I.
1. obrniti; izvratiti odijelo
2. preobrniti: izvratiti smisao riječi
3. vrniti: izvratiti novac
II. izvratiti se
1. zvrniti se: od smijeha se izvrati nauznak
2. dial. razjeziti se: a sudac, veseo i smiješan, u neko se doba izvrati
-
naòštriti nàoštrīm
I.
1. nabrusiti: naoštriti nož, pero, jezik
2. ošiliti: naoštriti olovku
3. izostriti: naoštriti sluh, pažnju, um
II. naoštriti se
1. nabrusiti se
2. razjeziti se: naoštrio sam se da su mi riječi vrcale kao varnice
-
napŕčiti se nàpr̄cīm se razjeziti se, raztogotiti se
-
napŕkonjiti se -īm se razjeziti se: naprkonjiti se na koga
-
nàpučiti se -īm se razjeziti se
-
nasŕčiti se nàsr̄čīm se razjeziti se
-
nasŕditi nàsr̄dīm
I. razjeziti: pa nasrdi sebe i dorina
II. nasrditi se razjeziti se: no se Turčin nasrdio ljuto
-
nažéstiti se nàžēstīm se razjeziti se: gdje ti je zadatak, nažesti se nastavnica
-
pridŕnuti se prìdr̄nēm se
1. pobesneti, razjeziti se: ljutit Marko, pa se pridrnuo
2. obrniti se: pridrnuti se u postelji
3. obregniti se: pridrnuti se na koga
-
pròzliti se pròzlīm se postati hudoben, hud, razjeziti se: čovjek koji je bio mek i vrlo nježan među nama prozliće se prema bratu svojemu
-
put about
1. prehodni glagol
navtika obrniti ladjo, zaokreniti; razširiti (govorice); vznemiriti, razjeziti, zbegati, mučiti
2. neprehodni glagol
navtika spremeniti smer (ladja); vznemiriti se; razjeziti se
to put o.s. about for vznemiriti se zaradi
to be put about biti zaskrbljen, jezen, vznemirjen
-
saltar (pre)skočiti, naskočiti; obrejiti; poskakovati, skakljati, odskočiti; razleteti se, póčiti; v oči pasti; razjeziti se; planiti na
saltar las muelas a alg. komu zobe izbiti
saltar una zanja skočiti čez jarek
saltar al agua (de cabeza) na glavo skočiti v vodo
saltar a la cuerda skakati čez vrv
eso salta a la vista (ali a los ojos) to pade v oči, to je jasno
saltar de odskočiti
saltar de alegría od veselja skakati
saltar en pedazos na kose se razleteti
saltar en tierra stopiti na kopno
saltar por aros skozi obroče skakati
saltar por encima de a/c preskočiti kaj
saltar por la ventana skozi okno skočiti
hacer saltar v zrak pognati, razstreliti
(hacer) saltar la banca banko razbiti (pri igri)
andar a la que salta (fig) na slepo srečo iti
estar al que salta (ali salte) (pop) nobenega ženina ne najti (dekle)
¡te van a saltar los sesos! glavo ti bo razneslo! (od premišljevanja ipd.)
saltarse la tapa de los sesos (de un pistoletazo) pognati si kroglo v glavo
saltar(se) un renglón preskočiti vrstico
los ojos se le saltaban de las órbitas oči je izbuljil od začudenja
las lágrimas se le saltan de los ojos solze mu stopijo v oči
-
sauter [sote] verbe intransitif skočiti, skakati, poskočiti; poskakovati (de joie od veselja); planiti (sur na); odleteti (gumb); póčiti (steklo); pregoreti (varovalka); eksplodirati; commerce bankrotirati; familier izgubiti svojo službo; familier planiti kvišku, vzkipeti, razjeziti se; verbe transitif preskočiti; pražiti v maslu; sport prehiteti; agronomie naskočiti; populaire spati (quelqu'un s kom); figuré preskočiti, izpustiti, površno prebrati (in spregledati)
sauter à bas de son lit skočiti iz postelje
sauter à cloche-pied skakati po eni nogi
sauter à la corde preskakovati vrv
sauter au cou de quelqu'un pasti komu okrog vratu
sauter un fossé preskočiti jarek
sauter en parachute skočiti s padalom
sauter une page, une ligne preskočiti eno stran, eno vrsto
sauter le pas (figuré) priti do (tveganega) sklepa
sauter à pieds foints par-dessus les difficultés z lahkoto iti preko težav
cela saute aux yeux to bije, to bode, pade v oči; to je popolnoma jasno
on la saute (familier) lačen sem
et que ça saute! (familier) hop! kar hitro!
sauter en hauteur, en longueur, à la perche skočiti v višino, v daljino, s palico
l'élève a sauté une classe učenec je preskočil en razred
le navire a sauté sur une mine ladja se je razletela na mini
reculer pour mieux sauter (figuré) izogniti se trenutni nevšečnosti, le da bi pozneje padli v še večjo
faire sauter un pont pognati v zrak, razstreliti most
faire sauter une porte razbiti vrata
faire sauter la cervelle à quelqu'un pognati komu kroglo v glavo
se faire sauter la cervelle pognati si kroglo v glavo
faire sauter quelqu'un spraviti koga ob službo
faire sauter des pommes de terre pražiti krompir v maslu
faire sauter la bande d'un journal pretrgati ovitek pri časopisu
-
seccare
A) v. tr. (pres. secco)
1. sušiti; presušiti
2. pren. izčrpati
3. pren. nadlegovati; jeziti; spraviti v slabo voljo, vznejevoljiti:
la sua tiritera ha finito col seccarmi njegova lajna me je prav zjezila
B) v. intr. posušiti se
C) ➞ seccarsi v. rifl. (pres. mi secco)
1. posušiti se; presušiti se (tudi pren.):
la ferita si secca rana se celi
2. pren. naveličati se
3. razjeziti se
-
steam up prehodni glagol
delati, ustvarjati paro
neprehodni glagol
dobiti nadih (o steklu)
pogovorno razburiti se, razjeziti se
sleng opijaniti se
-
stufare
A) v. tr. (pres. stufo)
1. segreti, segrevati v peči:
stufare le botti agr. izpirati sode z vrelo vodo
stufare i bozzoli tekstil pariti kokone
2. kulin. dušiti
3. pren. pog. razjeziti, nadlegovati
B) ➞ stufarsi v. rifl. (pres. mi stufo)
1. razjeziti se
2. impers. prekipeti komu