Franja

ulcera f med. čir, razjeda, ulkus, ulje; ekst. ulkus na dvanajstniku:
ulcera gastrica, duodenale želodčni ulkus, ulkus na dvanajstniku
soffrire di ulcera bolehati za ulkusom

ulcerātiō -ōnis, f (ulcerāre) gnojenje, ulcerácija; meton. tvor, bula, tur, razjeda, čir, úlkus, uljé: Th. Prisc., an dolores, damna, ulcerationes, vulnera, magnos motuus rerum circa se frementium securus aspiciat Sen. ph.

ulcerazione f med.

1. razjedanje; razjeda, ulje

2. rana (na koži)

ulcus -eris, n (iz *ełcos; prim. skr. árśas- zlata žila, hemoroid, gr. ἕλκος rana, tvor)

1. tvor, bula, tur, razjeda, uljé, gnojna rana, čir, úlkus: H., Pers., Lucr., Plin., Cels. idr., ferro rescindere summum ulceris os V.; preg.: ulcus tangere Ter. dotakniti se kočljive zadeve; pren.: ulcus (= ljubezen) enim vivescit et inveterascit alendo Lucr., quidquid horum attigeris, ulcus est Ci. je gnilo = ni nič vredno, in hoc ulcere tamquam inguen exsisteres Ci. = bi zlo še poslabšal.

2. metaf. izrastek, izrastlina (na drevesih): Plin., ulcera montium Plin. kamnolom za marmor, marmornica.

Verätzung, die, Medizin razjeda, razjednina, izjedina

Verschwärung, die, Medizin razjeda, razjednina

vomica -ae, f (vomere?)

1. bula, tvor, tur, ulje, (gnojna) razjeda, starejše gnojavíca: Pl., Luc. ap. Non., Cels., Plin., Iuv. idr., gladio vomicam eius aperuit, quam sanare medici non potuerant Ci.; pren. (o škodljivih osebah) ulje = nadloga, nesreča, zlo, kuga: hostes, Romani, si expellere vultis, vomica quae gentium venit longe Carmen Marcianum ap. L., non enim … probem illud quoque veteris oratoris „Persecuisti rei publicae vomicas“ Q., nec aliter eos (sc. Agrippam et Iulias) appellare quam tris vomicas ac tria carcinomata sua (sc. solebat) Suet. (o Avgustu).

2. metaf. vzvišek, izboklina: lapidis Plin.

vrȉjed m, mest. u vrijèdu, mn. vrȅdovi (ijek.), vrêd m, mest. u vrédu, mn. vrȅdovi (ek.) zastar.
1. rana, poškodba: nanijeti, naneti komu vrijed
2. škoda: učiniti komu vrijed
3. užalitev: došlo je do -a
4. med. ulje, čir, razjeda, ulkus

за́їда -и ж., žvála -e ž., razjéda -e ž.

abscēssus -ūs, m (abscēdere) odhajanje, odhod, oddaljitev (naspr. accēssus, aditus): solis Ci., aditus, abscessus T., causa abscessūs T., absc. continuus T. odsotnost; voj. odhod: Rutulûum abscessu V. pri odhodu Rutulcev; met. (medic.) gnojna razjeda, ulje: Cels.

apostēma -atis, n (gr. ἀπόστημα) tvor, gnojna razjeda: Plin., P. Veg.

epinyctis -idis, f (gr. ἐπινυκτίς)

1. ponočne osepnice: Cels., Plin.

2. neka očesna razjeda = sȳcē: Plin.

erodent [iróudənt] pridevnik
ki razjeda

fervunculus -ī, m (fervēre) sokrvična razjeda, tvor: Arn.

ingombro¹ agg. natlačen, zatrpan; pren. ki ga kaj razjeda:
mente ingombra di tristi pensieri glava, ki jo razjedajo hude misli

Magengeschwür, das, Medizin želodčna razjeda

nomē -ēs, f (gr. νομή) šireča se gnojna razjeda, razjedajoče ulje, razjedajoč tvor: nome intestina Plin.; pl. nomae -ārum f: alii vero conpescere mala corporis, quae serpant nomas vocant Plin., nomas repurgare, sanare, compescere, sistere Plin.

razjedàv -áva -o koji razjeda, nagriza

aerūgō -inis, f (aes)

1. bakrena rja, zeleni volk, zelenica (samorodna): Ca., Vitr. idr., aes Corinthium in aeruginem incidit Ci. korintske medi se prime volk; met. zelenica, zaničlj. = zelenorjast star denar: Iuv.

2. pren.
a) = zavist, ki razjeda kakor rja: haec est aerugo mera H., versus tincti viridi aerugine, nimiā aerugine capus Mart.
b) lakomnost, koristoljubje, sebičnost: animos aerugo et eura peculi cum semel imbuerit H., homo aerugini semper intentus Ap.

aufzehren porabiti, potrošiti, Vorräte, Kräfte: izčrpati, jemanden izčrpavati; sich aufzehren innerlich: razjedati (sie zehrt sich auf vor Sorge razjeda jo skrb)