Franja

alzar [z/c] dvigniti, povečati, razširiti; odvzeti, skriti; shraniti; izločiti; podložiti (netrdno stoječ predmet); preklicati, ukiniti; (z)graditi (stavbe); ustaviti (delo); splašiti (divjačino); pobuniti; ledino orati; staviti; poveličevati; zjasniti se (vreme)

alzar las anclas dvigniti sidro
alzar la casa iz-, pre-seliti se
alzar el codo pregloboko v kozarec pogledati, preveč piti
alzar el gallo glavo pokonci nositi
alzar el grito krik dvigniti, groziti; pritožiti se
alzar la mano z roko pretiti
alzar (por) rey oklicati za kralja
alzar la tienda opustiti trgovino, propasti
alzar velas pluti z razpetimi jadri
alzar el vuelo odleteti, ubežati
alzarse vstati, zravnati se, dvigniti se (cene); upreti se (ljudstvo); na konce prstov se postaviti; vložiti priziv
alzarse con los fondos pobegniti z blagajno (denarjem)
alzarse a mayores prevzeti se, širokoustiti se, bahati se
alzar de eras pod streho spraviti (žito)

ampliar (pres: -ío) razširiti, povečati, pomnožiti

ampliare v. tr. (pres. amplio) širiti, razširiti, večati, povečati:
ampliare una strada razširiti cesto
ampliare la propria cultura razširjati svoje znanje, razgledanost

amplificar [c/qu] razširiti, povečati; (radio) ojačiti

amplificare v. tr. (pres. amplifico)

1. razširiti, povečati

2. pren. poveličevati, pretiravati:
amplificare i pregi di un'opera poveličevati odlike dela

3. tehn. ojačati:
amplificare un suono ojačati zvok

amplificō -āre -āvi -ātum (amplus in facere)

1. razširiti (razširjati), množiti, pomnožiti (pomnoževati), večati, poveč(ev)ati, poviš(ev)ati: urbem Ci., L., civitatem, rem publ., divitias, opes, patrimonium, pretium Ci., fortunam Ci. izboljšati, sonum Ci., ojačiti, numerum senatūs Val. Max.

2. pren. (po)večati, poviš(ev)ati, povzdigniti (povzdigovati), povelič(ev)ati (naspr. minuere, attenuare, infirmare): dolorem, voluptatem, facultatem disserendi, gloriam, dignitatem Ci., auctoritatem Ci., C., virtutem suis laudibus Ci., virtutem alicuius Vell., a populo Rom. semper sum amplificatus Ci., pauci honore et gloria amplificati Ci.; occ. ret.
a) bolj na svetlo postaviti, zviš(ev)ati: aliquid dicendo amplificare atque ornare, ampl. rem ornando Ci., ornare patriam et amplificare Plin. iun.
b) (govor) vznesti (vznašati): orationem Ci., Q.

amplifier [-fije] verbe transitif razširiti, photographie povečati; ojačiti; razviti; izdelati (témo); péjoratif pretiravati; olepšati

s'amplifier povečati se, ojačiti se
amplifier les échanges commerciaux razširiti trgovske izmenjave

ampliō -āre -āvi -ātum (amplius)

1. razširiti (razširjati), večati, poveč(ev)ati, množiti, pomnožiti (pomnoževati), poviš(ev)ati: plagam scalpello Cels., equitum centurias L., vires Plin., templum Suet., servitia (število sužnjev) T.; civitatem, numerum gladiatorum Plin. iun., ne quid deperdat metuens aut ampliet ut rem (imetje) H.

2. pren.
a) (po)večati, poviš(ev)ati, povzdigniti (povzdigovati), povelič(ev)ati, proslaviti (proslavljati): praeturā ampliato honore Auct. b. Hisp., ampl. nomen Mart., Hannibalis bellicis laudibus ampliatur virtus Scipionis Q., senatūs maiestatem numero ampliavit Fl.
b) jur. (o predsedniku sodišča) končno razsodbo (v kaki sodnikom še ne dovolj jasni stvari z besedo amplius = na poznejši rok) odložiti, preložiti (prelagati), odgoditi: cum causam non audisset et potestas esset ampliandi, dixisse sibi liquere Ci. (prim. liquet), ampl. poenam Sen. rh., causa septies ampliata Val. Max.; z osebnim obj. ampliare aliquem pravdo nekoga odložiti: Corn., bis ampliatus reus L., eam (Vestalem) ampliatam L.

ampollar pokriti z mehurji; razširiti, zrahljati, izvotliti, izdolbsti

aprire^*

A) v. tr. (pres. apro)

1. odpreti, odpirati; razširiti, razpreti:
aprire una porta odpreti vrata
aprire le braccia razširiti roke
aprire gli occhi odpreti oči, zbuditi se; pren. paziti
aprire gli occhi alla luce pren. roditi se
aprire gli occhi a qcn. pren. odpreti komu oči
aprire bocca odpreti usta, spregovoriti
non aprire bocca molčati
aprire le braccia a qcn. pren. koga ljubeznivo sprejeti
aprire un locale pubblico odpreti javni lokal
aprirsi un varco tra la folla utreti si pot skozi množico

2. odpreti, ustanoviti:
aprire una scuola odpreti šolo

3. pren. odkriti, razodeti, izpovedati:
aprire il proprio animo a qcn. odpreti komu svojo dušo

4. odpreti, začeti:
aprire la seduta odpreti sejo
aprire la caccia odpreti lovsko sezono
aprire la luce prižgati luč
aprire il televisore prižgati, vključiti televizor
aprire il corteo voditi sprevod, biti na čelu sprevoda
aprire il fuoco voj. odpreti ogenj

B) ➞ aprirsi v. rifl. (pres. mi apro)

1. odpreti se, razklati se, razpreti se:
la terra si aprì zemlja se je odprla
apriti cielo! inter. za božjo voljo! strela božja!

2. odpreti se (cvet)

3. odpreti se, zjasniti se

4. odpreti se, zaupati se komu:
aprirsi con qcn. odpreti se komu

aufstocken ein Haus: dvigniti, nadzidati; einen Fonds: povečati, spet napolniti; eine Liga: razširiti; (lagern) nalagati, kopičiti (v plasteh)

aufweiten širiti, razširiti

ausbauen

1. (hearusbauen) demontirati, razstaviti, razdreti

2. (aufbauen) dograjevati, izgrajevati

3. Beziehungen, die Produktion: širiti, razširiti, izgrajevati

4. (umbauen) preurejati

5. Bergbau utrjevati, namestiti oporje

ausbreiten

1. širiti, razširiti

2. Waren: razgrniti, razprostreti

3. Mathematik razviti

4. sich ausbreiten raztezati se; (umfangreicher werden) razlesti se

ausdehnen raztegniti, raztezati (sich se), širiti, razširiti (sich se); ein Gesetz auf: razširiti na; eine Frist, Lieferzeit, Ferien: podaljšati; sich ausdehnen (über) biti razširjen; sich ausdehnen auf obsegati (kaj)

ausweiten razširiti, širiti (sich se); (weiter machen, dehnen) raztegniti

breiten širiti; razširiti

broadcast² [brɔ́:dka:st] prehodni glagol
na široko posejati, raztresti, razširiti; oddajati (radio)

celebrō -āre -āvī -ātum (celeber)

1. kak kraj pogosto, mnogoštevilno obiskovati, kako mesto poživiti: viae multitudine legatorum... celebrabantur Ci., si domus nostra ab iis celebratur Ci., c. deûm delubra festis diebus Lucr., atria, domos, silvas O., limina Pr., templa Plin. iun., Tagus auriferis arenis celebratur Plin. v Tagu se pogosto nahaja zlatonosni pesek; z dvojnim acc.: c. aliquem magistratum Tib.; z adverbialnimi določili: sepulcrum L. Catilinae... hominum... conventu epulisque celebratum est Ci. so obiskovali ljudje in se tam gostili, cuius litteris aures meae celebrantur novis nominibus gentium Ci. iz njegovih pisem prihaja do mojih ušes brez števila novih imen, c. litora ludis V. z igrami oživljati, ripas carmine O. polniti, iuvenes multo sermone Tib. pogosto se spuščati v pogovor z mladimi ljudmi.

2. gnesti se okoli koga, spremljati ga: in hominum coetu gratulationibus habendis celebramur Ci., frequentia et plausus me usque ad Capitolium celebravit Ci., in urbe clandestini coetus celebrabant (Agrippam) T. svojat se je gnetla okrog njega.

3. svečanosti, zboru idr. v velikem številu prisostvovati, kaj slaviti, praznovati, obhajati: tota celebrante Sicilia sepultus est N. vsa Sicilija je privrela k njegovemu pogrebu, c. diem natalem T., nuptias L., T., hymenaeos V., certamina patri V., sacrum Cu., spectaculum T., orgia Cat., simulacrum vindemiae T. trgatev praznovati, ludos maiores fieri celebrarique voluerunt Ci.; z adverbialnimi določili: celebratur omnium sermone laetitiaque convivium Ci., c. comiter regis convivium L., epulas vino largius L., epulas cantu L., Plin. iun., dapes festumque canendo O. s petjem oživljati, natalem dei ludis O., funus omni apparatu atque honore Cu. slaviti sijajen in časten pogreb.

4.
a) pren. pridno izvrševati, izvajati, ukvarjati se s čim, pogosto rabiti, uporabiti (uporabljati): Gell., Arn., artes Ci., causarum cognitio... celebratur Ci., nec unum genus est divinationis publice privatimque celebratum Ci., cum his seria et iocos c. L. uganjati, celebrari de integro iuris dictio L. se je začelo znova, postea id genus mortis celebratum T. se je ta način smrti posplošil, c. iambum Q.
b) z besedo širiti, razširiti (razširjati), razglasiti (razglašati), na znanje da(ja)ti: laudes alicuius litteris Ci., quibus in locis factum esse consulem Murenam nuntii litteraeque celebrassent Ci., caedes Asuvii omnium sermone celebrata Ci.; pohvalno oznaniti (oznanjevati), slaviti, proslavljati, povelič(ev)ati: famam alicuius Ci., egressum alicuius ornare atque celebrare Ci., fortuna re cuncta ex lubidine magis quam ex vero celebrat obscuratque S., c. aliquid in maius S., L. slaveč razvpiti, tribuni legem omnibus contionibus celebrabant L., famā celebrari Ci., N., O., T., avus nulla inlustri laude populi Rom. gloriam laudemque celebrandam Ci. da bi opeval, nomen alicuius scriptis c. Ci., talia carminibus celebrant V., quem virum aut heroa lyra vel acri tibia sumis celebrare, Clio? H., Palladis urbem carmine c. H., celebrant carminibus antiquis Tuisconem deum T.; z dvojnim acc.: Aesculapium vetustissimum auctorem Cels., eum socium laborum T. — Od tod adj. pt. pf. celebrātus 3

1. pogosto (mnogo) obiskovan: forum... maxime celebratum S., occ. od mnogih udeležencev obhajan, praznovan, zato svečan, slovesen, slavnosten: dies festus celebratusque L., dies celebratior O., supplicatio celebratior L.

2. splošno razširjen, znan, običajen: illa caedes... omnium sermone celebrata Ci., scio me in rebus celebratissimis omnium sermone versari Ci., verbum celebratius Gell.; occ. slavljen, proslavljan, sloveč, slaven: Scipio... ingentis ad incrementa gloriae celebratus L., c. artifices, auctores Plin., scriptor celebratissimus Gell., c. forma S. fr., templum, Macedonum fortitudo Cu., eloquentia T., nomine quam pretio celebratior ara O., celebratissimus carminibus fons Arethusa Sen. ph.

3. pogostoma rabljen, pogosten: missile c. Sil., celebrata apud Graecos schemata Q., anuli usus celebratior Plin.

Opomba: Star. celebrassit = celebraverit: Pl. ap. Non.

circular (ob)krožiti, razširiti, v obtok dati, biti v obtoku, kurzirati, kretati se, gibati se, cirkulirati

circula una noticia govori se
hacer circular un rumor (raz)širiti govorico