Franja

vegetation [vedžitéišən] samostalnik
življenje in rast rastlin; rastlinstvo, rastlinje kakega področja; vegetacija
medicina (bolezenski) izrastek na telesu
figurativno životarjenje, vegetiranje

the luxuriant vegetation of the tropical forests bujna vegetacija tropskih gozdov

végétation [tasjɔ̃] féminin vegetacija, rast; rastlinstvo; pluriel, médecine bolezenski izrastki

vegetazione f

1. vegetacija, življenje in rast (rastlin)

2. rastlinstvo, vegetacija

3. med. izrastek, vegetacija:
vegetazione adenoide, cutanea žrelni, kožni izrastek

vireō¹ -ēre (etim. beseda ni natančno pojasnjena; menda sor. s skr. jīráḥ živahen, gr. διερός živ, svež, let. dzīras (pl.) pojedina, domnevno tudi sl. žir; prim. lat. vīvō)

1. zeleneti, zelen biti: Pr. idr., arbores aliae semper virent, aliae hieme nudatae Ci., fronde virere novā V., serpens squamā virere recenti solet O. zelenkasto se lesketati, zelenkasto spreminjati se, pectora felle virent O., Taygeti virent metalla Mart. od (zelenega) marmorja.

2. metaf. biti čvrst, biti krepek (krepak), biti živahen, biti svež, biti v cvet(j)u (moči): Cl. idr., virebatque integris sensibus (sc. Camillus) L., dum virent genua H. Od tod adj. pt. pr. virēns -entis
a) zeleneč, zelen: hedera H., cultor virentis agelli H., mare Gell.; subst. virentia -ium, n rastlinje, rastlinstvo, rastline: Col.
b) metaf. mladostno čvrst, čil, krepek (krepak), živ, živahen, svež, cvetoč, mladosten, močen (močan): virentis … Chiae (sc. puellae) pulchris … in genis H., donec virenti canities abest morosa H., aevi flore virens Sil., puelli puellaeque virenti florentes aetate Ap., mente virens Stat., virium gloria virente florere Iust.; occ.: virens in Aetna flamma H. ki živi (biva) v Etni.

росли́нність -ності ж., rastlínstvo -a s., rastlínje -a s.

фло́ра -и ж., rastlínstvo -a s., flóra -e ž.

flora množina florae [flɔ́:rə, flɔ́:ri:] samostalnik
rastlinstvo kakega kraja

Inselflora, die, otoška flora, otoško rastlinstvo

Meeresflora, die, morsko rastlinstvo

cōnserō¹ -ere -sēvī -situm (cum in serere, sēvī, satum)

1. skupaj saditi, skupaj zasaditi (zasajati): arbores densae sunt … consitae Cu.

2. kak kraj zasaditi (zasajati), obsaditi (obsajati), obsejati: Lact., agrum, agros Ca., Ci., Icti., agrum oliveto Varr., agrum lupino vel fabā Col., arva frumento Cu., Indus agros conserit Ci. pospešuje rast na poljih, en, quîs consevimus agros! V., iuvat Ismara Baccho (s trtami) conserere V.; pogosto v pt. pf.: ager diligenter consitus Ci., ager arbustis consitus S., insula palmis frequentibus consita Cu., Lybia nullo consita cultu Lucan., locus consitus (naspr. incultus) Q., fundus oleā et vite consitus Gell.; pesn.: aera (= rostra) columnis consita Cl. obsejano = obstavljeno; pren.: muliebria arva c. Lucr. (o oploditvi žensk), od tod di conserentes Arn. ki pospešujejo oploditev.

3. rastlinstvo nasaditi, posaditi, zasaditi (zasajati), vsejati: Varr., olivetum, hoc genus oleae, vineam in agro, eodem fundo suum quidquid Ca., quam arborem consevisset L., consita pomus Tib., nemoribus manu consitis Cu., stili caeci mirabilem in modum consiti Auct. b. Afr.; abs.: c. in alieno fundo ali in alienum fundum Icti.; subst. pt. pf. cōnsita -ōrum, n nasad(i), posev, posevek: Icti.

4. pesn. pren.: consitus sum senectute Pl. obtežen, caecā mentem caligine Theseus consitus Cat. omračenega duha, lumine arva c. Lucr. obsevati.

Opomba: Pt. pf. cōnsatus 3 obenem (hkrati) sejan, oplojen: Tert.

flora samostalnik
1. (rastlinstvo) ▸ flóraV zgodnjem poletju nam pot popestri bujna flora, v jeseni pa obilica robid in šipka. ▸ Kora tavasszal a buja flóra, ősszel pedig rengeteg szeder és csipkebogyó teszi változatossá az utunkat.Ob otoku si je moč ogledati čarobno podmorje, izredno bogato s floro in favno. ▸ A sziget mellett megtekinthető a kivételesen gazdag flórával és faunával rendelkező varázslatos tengerfenék.
2. (skupek mikroorganizmov) ▸ flóraNa normalno floro v nožnici neugodno vpliva tudi pretirana intimna nega z agresivnimi mili in pršili. ▸ A normál hüvelyflórára károsan hatnak az agresszív szappanok és az intimspré túlzott használata.Povezane iztočnice: črevesna flora

morsk|i¹ [ô] (-a, -o) marin; živalstvo, zoologija meerbewohnend; Meer(es)-, See- (usedline množina Meeresablagerungen množina, bog der Meeresgott, pesek der Seesand, ptič der Seeflieger, ribolov die Seefischerei, sesalec das Meeressäugetier, zaliv die Meeresbucht, zrak die Meeresluft, Seeluft, pošast das Seeungeheuer, alga die Meeresalge, boginja die Meergöttin, cesta die Meeresstraße, hidrografija die Meereskunde, karta Meereskarte, klima das Meeresklima, vojska mina die Seemine, pošast das Meerungeheuer, površina die Meeresoberfläche, rastlinstvo die Meeresflora, živalstvo die Meeresfauna)
morsko zelen meergrün, seegrün

natura f

1. narava:
i fenomeni della natura naravni pojavi
in natura v naravi, po naravnem redu
natura naturante, naturata filoz. narava stvarnica, ustvarjena narava
i tre regni della natura živalstvo, rastlinstvo, rudninstvo

2. narava, bistvo; nrav; lastnost, značilnost:
la natura dei metalli lastnost kovin
la natura dell'uomo človeška narava
una natura collerica, malinconica vzkipljiva, melanholična nrav
è nella natura delle cose to je v naravi stvari
mutare natura spremeniti se
pagare il tributo alla natura evfemistično umreti

3. človek:
la natura umana človeštvo, človeški rod

4. pog. (zunanje, zlasti žensko) spolovilo

5. trgov. natura, blago:
pagare in natura plačati v naturi, z blagom

6. umet.
natura morta tihožitje

nature [natür] féminin narava, priroda; ustvarjenost, značaj, temperament; familier genij; naraven, brez primesi, brez priloge, sam

du café nature črna kava
du bœuf nature govedina brez prikuhe
il est nature on je naraven (spontan, odkrit)
peindre d'après nature slikati po naravi
de nature prirojen
de, par sa nature po svoji naravi
payer en nature plačati v naturi (ne z denarjem)
grandeur féminin nature naravna velikost
nature morte tihožitje
nature végétale, animale rastlinstvo, živalstvo
forcer la nature hoteti napraviti več, kot moremo
payer le tribut à la nature umreti

partake^* [pa:téik]

1. neprehodni glagol
udeležiti se, biti deležen (in)
deliti kaj s kom, imeti skupaj, imeti značilnosti česa (of)
skupaj jesti, deliti (kosilo) s kom (of)
jesti, pojesti

2. prehodni glagol
deliti, biti deležen česa, sodelovati (of pri čem)
skupaj uživati (of kaj)

his manner partakes of insolence je nekaj nesramnega v njegovem vedenju
to partake of a meal pojesti kaj
to partake of the nature of biti v neki meri podoben komu (čemu)
the vegetation partakes of a tropical nature rastlinstvo ima deloma tropske značilnosti

règne [rɛnj] masculin vladanje, vlada, doba vladanja; figuré absolutna oblast, dominiranje

sous le règne de Louis XIV. za vlade Ludvika XIV.
règne des banquiers vlada bankirjev
règne minéral, végétal, animal rudninstvo, rastlinstvo, živalstvo
(religion) ton règne vienne! pridi tvoje kraljestvo!

regno m

1. kraljestvo; ekst. kraljevanje:
il Regno Unito Združeno kraljestvo, Anglija
sotto il regno di Luigi XV za kraljevanja Ludvika XV.

2. ekst. kraljestvo:
il regno animale, vegetale živalstvo, rastlinstvo
il regno di Dio relig. božje kraljestvo
il regno della fantasia kraljestvo domišljije
essere nel proprio regno pren. biti v svojem kraljestvu

reino moški spol kraljestvo; državni stanovi; področje, območje

reino animal živalstvo
reino vegetal rastlinstvo
reino de los cielos nebeško kraljestvo
el Reino Unido Velika Britanija
vinos del Reino (Španija) domača vina

relíkten (-tna -o) adj.
reliktno rastlinstvo, živalstvo flora, fauna relitta

stépski (-a -o) adj. geogr. della seppa, steppico:
stepsko rastlinstvo vegetazione steppica
stepska mačka manul (Felis manul)